Mavrične barve trde erotike

Ko sem pred leti stikal po slovenskih videotekah in erotičnih butikih, da bi vsaj približno dognal, kaj je slovenskemu življu na trdoerotičnem področju najbližje, sem zvedel, da natančne prodajne oziroma izposojevalne statistike nikjer ne vodijo, najslabše pa naj bi šli v promet filmi z orto fetišistično in homoseksualno vsebino. Slednji še posebej. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi za časa bivše skupne države. Zagrebška Erotika, ki je izhajala pod okriljem Vjesnika, je konec osemdesetih natisnila Erotiko "M", prvo in edino hardcore revijo v naši širši okolici, ki je nagovarjala homoseksualno publiko. Druga številka ni nikoli izšla. In zakaj si gejevskih porničev skoraj nihče ne izposoja? Bojda zato, ker je v našem vse konservativnejšem okolju strankam nerodno. Lahko bi jih imel kdo za pedre, če si izposodijo pedrski pornič. Kaj hujšega, mar ne. V RedRedu, specializiranem butiku s filmsko erotiko, ki je konec januarja z obiskom nemške porno dive Vivian Schmitt začel drugo leto uspešnega delovanja, imajo drugačne izkušnje. Porno filmi z gejevsko tematiko se pri njih zgledno prodajajo iz dveh razlogov: prvič, ker RedRed premore najbolj pestro ponudbo v tem segmentu, in drugič, ker večino robe prodajo prek interneta.

Naj za ilustracijo navedem nekaj impresivnih številk, ki pričajo o razsežnostih industrije za odrasle kot legitimne veje šovbiznisa. Samo v ZDA, Bushu in njegovim fašistoidno teokratskim podobnikom navkljub, pornografska industrija ustvari skoraj enajst milijard dolarjev prihodka. Po neuradnih izračunih naj bi bil ta prihodek v Evropski uniji za slabo tretjino nižji, tako v ZDA kot v EU pa približno pet odstotkov tega prihodka prispeva pornografski material s homoseksualno vsebino. Inventura leta 2004 je večini evropskih studiev, ki producirajo heteroseksualno pornografijo, postregla z rdečimi številkami, tistim, ki so v skladu s trendi oklestili proračunska sredstva, stanjšali zneske za reprezentanco in znižali cene končnih izdekov, pa v najboljšem primeru s pozitivno ničlo. Skratka, razmere na trgu niso ravno rožnate. Razen če trguješ z rožnato sekcijo, bi lahko pripomnili. Ko so specializirani distributerji, ki po Evropi prodajajo gejevsko trdo erotiko, odprli poslovne knjige in naredili obračun, sprva niso mogli verjeti rezultatom. Prodaja gejevske pornografije je namreč v primerjavi z letom 2003 poskočila za neverjetnih osem odstotkov.

Pornografski coming out

Homoseksualnost na srečo ni več tabu tema, o kateri bi razpravljali samo v zaprtih družbah. Homoseksualci že dolgo niso več stigmatizirani in se čedalje bolj uveljavljajo v javnem življenju. Filmske in glasbene zvezde, visoki politiki ter strankarski in celo verski voditelji odkrito govorijo o svoji istospolni usmerjenosti. Vse to prispeva k splošni odprtosti družbe, spremembe pa se razumljivo odražajo tudi na področju komercialne spolnosti, so si edini vodilni evropski distributerji seksualno eksplicitnih homoseksualnih vsebin. Da se v gejevskih porničih skriva tržni potencial, je že pred tremi leti spoznala tudi multinacionalka Private, ki je do takrat slovela po žmohtnem, hotnem, potnem in izključno heteroseksualnem fuku z akterkami in akterji idealnih postav in proporcev. Od septembra 2002 namreč s popolnoma novo serijo Private Man uspešno ciljajo tudi na gejevsko seksualno kulturo. Kajpada z enako voajeristično globino in perfekcijo produkcijskih standardov, kot smo je zagrizeni pornofili vajeni iz njihovih heteroseksualnih avantur. Mimogrede, Privatovi porniči so bili med gejevskim občinstvom priljubljeni tudi prej, povečini zaradi ritualnega fetišiziranja prizorov fafanja, ejakulacij in analnega seksa.

"Trgovci s pornografsko robo so se začeli zavedati, da je gejevska pornografija sestavni del trdoerotične ponudbe in sodi v vsako specializirano videoteko in v vsak erotični butik, tako kot kruh sodi v vsako trgovino s prehrambenimi artikli," je prepričan Soenke Baumeister, direktor Soenke Baumeister Vetrieba, vodilne nemške tvrdke za produkcijo eksplicitnega homoseksualnega materiala s centralo v Berlinu. "Poleg tega je gejevska publika najbolj zvesta publika z veliko kupno močjo." In trdoerotični trg jo je predolgo zanemarjal, meni Sven Steffens, šef danskega studia Man's Best, ki se skupaj s švedskim S.E.V.P. (Scandinavian Erotic Video Production) uvršča med največje skandinavske producente visokokakovostne pornografije z gejevskim predznakom. "Tako videoteke kot seks šopi so se na homoseksualno publiko spomnili šele, ko je interes za hetero porniče začel upadati." Upadati pa je začel, ker hetero pornografska ponudba že dolgo presega povpraševanje, s prihodom DVD formata pa je zahodne trge še dodatno preplavil cenen šoder dvomljive kakovosti. Odjemalci so se zaradi nepreglednih količin materiala prevečkrat nategnili, zato ne nasedajo več bombastičnim ovitkom z razburljivimi prizori, ki jih film sploh ne vsebuje. Konzumenti pornografije so postali izbirčni in so se še tesneje navezali na prepoznavne blagovne znamke, ki zagotavljajo želeno kvaliteto, pa čeprav so neprimerno dražje, tudi štirideset in več evrov za DVD. Za to vsoto lahko na berlinskem Venusu kupite petdeset 120-minutnih devedejev, ki so, kar se tiče kakovosti posnetka, na ravni petkrat ali šestkrat presnete videokasete.

Gejevska publika je po zagotovilih evropskih distributerjev že od nekdaj zelo zahtevna in na poceni pornografijo preprosto ne trza. Prav nasprotno, dražje in prestižnejše kot so izdaje, bolje se prodajajo, kar relativno majhnemu žanrskemu segmentu tudi v dobi interneta zagotavlja določeno stabilnost. "Gejevski porno živi od manjšine, ki je zanesljiva in ne glede na ceno zaupa samo preverjenim blagovnim znamkam," razlaga Baumeister in dodaja, da je pri tem odločilnega pomena prav ustna reklama. Šteje torej klasa, ne pa masa, kar je čisto nasprotje načela, po katerem še zmeraj funkcionira večina heteroseksualne pornografske scene. "Pogosto je slišati, da se pornografski filmi s homoseksualno vsebino ne prodajajo. To seveda ni res. Nekdo, ki od samega začetka trguje s hetero porniči, pač ne more kar čez noč presedlati na gejevske. Kaj šele da bi jih snemal. Ne ve, kaj gejevska publika zahteva. Ne pozna ne njihovega okusa ne njihovih preferenc. Cenena ameriška produkcija, ki predstavlja levji delež ponudbe v pretežno hetero butikih, na evropskem tržišču ne gre v promet. Poleg tega ciljna gejevska publika bolj poredko kupuje v hetero seks šopih in videotekah," komentira Steffens.

Osebni pristop

Na lanskem Venusu sta Thomas Weigt in Aitzol Azurtza ustanovila distribucijsko podjetje EuroSexMen.com, ki naj bi končnemu odjemalcu ponujalo le najboljše na področju gejevske pornografije in pri tem odkrivalo nove, še neuveljavljene studie, ki se jih ne glede na njihovo kakovost veliki distributerji ziheraško izogibajo. EuroSexMen.com je nastal z namenom promoviranja evropske in zastopanja kakovostne ameriške gejevske produkcije, ki si zasluži pozornost zahtevnega občinstva. Sedež podjetja je v Londonu, podružnici pa sta v Nemčiji in na Nizozemskem. Weigt in Azurtza pravita, da vsak izdelek, ki ga distribuirata, osebno pregledata, da bi ugotovila, ali resnično ustreza visokim standardom, ki naj bi jih kupcem zagotavljala njuna blagovna znamka. Poleg tega s svojimi strankami vzpostavita karseda oseben odnos. Odgovarjata na njihova vprašanja. Začetnikom svetujeta pri nakupih. O novostih v ponudbi stranke mesečno obveščata z internim biltenom. Kupce dvakrat letno razveselita z izčrpnim katalogom. Razume se, da lahko na EuroSexMen.com komunicirate v petih največjih evropskih jezikih, angleščini, nemščini, francoščini, španščini in italijanščini. Poslovnim partnerjem, ki trgujejo s heteroseksualno pornografijo in bi radi v svojo ponudbo vključili tudi gejevsko, je na voljo kopica nasvetov, od tega, kako prodajati tovrstne filme, do napotkov, kje je v hetero štacuni najbolje razstaviti gejevski asortiman. Tisti, ki želijo še več, so za doseganje boljših prodajnih rezultatov lahko osebno vabljeni na prezetacije novih filmov ali pa na srečanja z modeli, igralci in tehnično ekipo v specializiranih nočnih klubih.

Vkolikor ste čisto navaden konzument pornografije, radi pa bi napasli radovednost ali morda poglobili znanje o trendih, ikonografiji in zakonitostih, ki narekujejo ritem gejevske pornografije, potem bo najbolje, da upoštevajte priporočila insajderskih poznavalcev in začnete spoznavati blagovne znamke, ki jih zastopa EuroSexMen.com. Če vam je ljubši ameriški pristop, izberete produkte iz serije TitanMedia, Falcon ali Lukas, privrženci evropske produkcije pa sezite po firmah kot Cazzo Film Berlin, BelAmi, Cadinot, Wurstfilm, Liquid London in Freshwave. Med novejšimi in prodornejšimi blagovnimi znamkami velja tri še posebej izpostaviti. Prva je Street Boys, ki snema po vzhodni Evropi, montira v Nemčiji, sodeluje pa samo z modeli, ki so starejši od 18 in mlajši od 20 let. Druga je Antton Harri Productions, prvič predstavljena na Venusu 2003, ki snema na turistično zanimivih lokacijah in vabi k sodelovanju evropske fante med 22. in 32. letom. Tretja pa je Man's Art, ustanovljena leta 2002, njeni zaščitni znaki pa so debitanti med 18. in 22. letom, pičla in karseda naravna scenografija ter režiser Marcel Bruckmann, na lanskem Venusu razglašen za najboljšega gejevskega režiserja v mednarodni konkurenci. Odveč je poudarjati, da so novi obrazi in mlada kri pri vseh naštetih firmah vedno dobrodošli, zato prijavnice ob vsakem času najdete kar na njihovih spletnih straneh.

Gejevska in hetero pornografija sta si v nečem vendarle močno podobni. Kljub neskočnemu seznamu spolnih variant, od rahlo neobičajnih do hudo ekstremnih, ki naj bi v filmski inačici toliko bolj intenzivno pihale na dušo naših voajerskih nagnjenj, običajne porniče še zmeraj najbolje prodaja popolnoma navaden fuk z lepimi, mladimi in postavnimi dekleti. Jep, tako kot gejevske fuk z lepimi, mladimi in postavnimi fanti.