Kam investirati denar, če ga imate

Vstop Slovenije v Evropsko unijo je prinesel velike spremembe tudi na trg finančnega posredništva. Z zniževanjem obresti klasično bančno varčevanje postaja vse manj zanimivo in stanovanjska posojila vse bolj privlačna, s krčenjem socialnih in zdravstvenih pravic za prebivalstvo so ne več zgolj zanimiva, pač pa vse bolj tudi nujna različna dodatna življenjska, zdravstvena, nezgodna in pokojninska zavarovanja. Bančni in zavarovalniški proizvodi se vse bolj prepletajo in dobivajo nove oblike, tržna kapitalizacija Ljubljanske borze se povečuje, število vlagateljev v vzajemne sklade naglo narašča. Nobenega dvoma ni več - ključna beseda, tudi v luči tradicionalno konservativnega slovenskega prebivalstva, so danes naložbe.

Da je za novo, bistveno obsežnejšo in bolj raznoliko ponudbo na slovenskem trgu finančnega posredništva "kriva" le ali predvsem evropska konkurenca, bi bilo verjetno pretirano trditi. Resnici na ljubo, kakšne dejanske poplave na našem trgu (še) ni bilo. Res pa je, da je zanimanje precejšnje. Z vstopom v EU so denimo dobile možnost neposrednega opravljanja storitev na območju RS (tistih, za katere imajo dovoljenje matičnega nadzornika) vse banke iz držav članic. Banka Slovenije je tako od vstopa Slovenije v EU prejela kar 79 notifikacijskih pisem o nameri (to sicer ne pomeni, da te banke v Sloveniji dejansko opravljajo ali bodo opravljale storitve).

Banke

Slovenski bančni trg sta zadnje leto - poleg napetega dogajanja v naših dveh največjih bankah, NLB in NKBM, v katerih ima velik delež država in sta zato toliko bolj izpostavljeni aktualnim političnim spremembam - zaznamovala zniževanje obrestnih mer in predvsem obsežna paleta ponujenih novih storitev. Da bi bila ta vnema povezana s prihodom tuje konkurence (za zdaj avstrijske, ki še vedno narekuje tempo), v "domačih" bankah sicer zanikajo. Je pa res, da so se številne novosti pojavile prav po 1. maju 2004.

Najopaznejša nova usmeritev v bančništvu je povezovanje bančnih in zavarovalniških storitev, s trženjem svojih ali tujih vzajemnih skladov pa se je začela ukvarjati še večina tistih bank, ki se doslej ni (mogla). Reiffeisen Krekova banka je po vstopu Slovenije v EU v sodelovanju z avstrijsko družbo za upravljanje Raiffeisen Kapitalanlage Gesellschaft (KAG) na slovenski trg pripeljala deset od 190 skladov tega upravljavca, "vzajemcem" domačih bank (Probanka, Abanka, NKBM ..., lani je štiri nove ponudila še NLB) pa se je na slovenskem trgu vzajemnih skladov pridružilo še osem tujih skladov investicijske družbe Capital Invest, ki jih pri nas trži Bank Austria Creditanstalt.

Nižjih obresti, ki jih je prinesla konkurenca, so se najbolj razveselili prosilci za različna posojila, manj pa fizične osebe, ki so še do nedavnega prisegale na varčevanje v bankah. Počasi so še tisti najkonservativnejši začeli seliti prihranke v druge oblike varčevanja, predvsem v vzajemne sklade. Banke so se na to kar hitro odzvale. Trženje vzajemnih skladov pa ni bilo edini odgovor na nove, evropske konkurenčne razmere.

Zadnje mesece so med drugim zaznamovala tudi različna bančno-zavarovalniška zavezništva, predvsem pa razširitev bančnega poslovanja na trg zavarovalništva. Na trgu so se pojavila nova zavarovanja, vključena v bančne storitve in različne oblike varčevanj in naložb s komponento življenjskega zavarovanja (po prvih podatkih so zelo uspešna), pri stanovanjskih posojilih tudi kombinacije življenjskega zavarovanja in zavarovanja nepremičnin ter druge oblike.

Natančni podatki o spremembah tržnih deležev bank in povečanjih bilančne vsote še niso znani, verjetno pa se ne bomo dosti zmotili, če napovemo, da se je nadaljevala hitra rast petih avstrijskih bank. Priljubljene so predvsem med podjetniki, saj jim ponujajo vedno nove storitve in se, tudi zato, ker so manjše in bolj prilagodljive, hitreje prilagajajo njihovim potrebam. Med zadnjimi pogruntavščinami, ki so se znašle na seznamu avstrijske ponudbe in ki jih v Evropi sicer poznajo že dalj časa, je ponudba celovitega upravljanja denarnih sredstev med seboj najpogosteje lastniško povezanih podjetij z uporabo več bančnih storitev in proizvodov hkrati. Ena od novih storitev omogoča hitrejše plačevanje v tujino znotraj posameznih držav, druga vključitev v evropski poravnalni sistem ... Predvsem pri podjetnikih, vsaj pri stanovanjskih posojilih pa tudi pri fizičnih osebah, so naše banke že dobile močno konkurenco, ki se lahko poveča še za 79 bank z dovoljenjem za poslovanje na našem trgu.

Naložbena zavarovanja

Še hujša je konkurenca na zavarovalniškem trgu, kjer ima po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor dovoljenje za neposredno opravljanje storitev prek sto tujih zavarovalnic, seveda pa lahko evropska konkurenca na naš trg vstopa tudi posredno. In kar nekaj tujih zavarovalnic je na njem že prisotnih. Zavarovalništvo zdaj zaznamuje predvsem trg naložbenih zavarovanj. Ta je v fazi rasti in je zato široko odprt za sklepanje novih naložbenih življenjskih zavarovanj. Da se trgu obeta razmeroma velika rast, kaže tudi to, da je delež bruto domačega proizvoda, ki ga v Sloveniji namenimo za življenjska zavarovanja, še manjši, kot je na razvitih evropskih trgih, ugotavljajo v naši največji zavarovalnici, kjer so samo lani sklenili več kot 35 tisoč naložbenih zavarovanj. K temu je poleg nižjih obrestnih mer veliko pripomogla potreba po varčevanju zaradi krčenja pravic iz naslova pokojnine, menijo v Zavarovalnici Triglav, v Adriaticu pa dodajajo, da se tudi potrebe slovenskih zavarovancev po sodobnih zavarovanjih povečujejo in spreminjajo.

Nekdanja klasična življenjska zavarovanja (z znano zavarovalno vsoto za doživetje) vse pogosteje prehajajo v naložbena življenjska zavarovanja, v Zavarovalnici Triglav sta bili denimo na eno klasično zavarovanje sklenjeni dve naložbeni življenjski zavarovanji. Sprememba na trgu se kaže tudi v tem, da so stranke pripravljene vplačati več sredstev v naložbena zavarovanja kakor v klasična življenjska zavarovanja; to se kaže v kar 20 odstotkov višji povprečni mesečni premiji pri naložbenih zavarovanjih v primerjavi s povprečno premijo pri klasičnih obročnih zavarovanjih, še ugotavljajo v Zavarovalnici Triglav, ki je v Sloveniji še vedno trdno na prvem mestu in je svoj tržni delež ob koncu lanskega leta v primerjavi z letom 2002 okrepila za 2,21 odstotka.

Borza

Ljubljanska borza, ki jo zdaj vodi Marko Simoneti, je v začetku letošnjega leta na novo določila ključne strateške usmeritve. Ena ob bistvenih smernic borze je zagotoviti vsem vlagateljem vstop v finančne naložbe in izstop iz njih po pošteni tržni ceni. S to naj bi tudi zaščitili male investitorje. Za razvoj takšnega kakovostnega trga pa so nujni ustrezna likvidnost trga, ustrezni tržni mehanizmi in segmentacija trga, nadzor nad trgovanjem in nadzor nad poročanjem izdajateljev. Nov razvojni model borze tako temelji na zaščiti vseh potencialnih vlagateljev na sekundarnem trgu; na interesu izdajateljev, da so uvrščeni v čim kakovostnejši del domačega trga, in na interesu tujih in domačih institucionalnih vlagateljev, da investirajo predvsem v likvidne vrednostne papirje in opravljajo transakcije prek organiziranega trga. Med strateškimi cilji so v Ljubljanski borzi našteli: zagotoviti večjo vlogo borze na trgu kapitala v Sloveniji, zagotoviti konkurenčnost borze in njenih storitev, razviti in uveljaviti nove proizvode in storitve, pridobiti tuje portfeljske vlagatelje ter uravnotežiti interese vlagateljev, izdajateljev, nadzornikov, članov in lastnikov.Tržna kapitalizacija Ljubljanske borze je ob koncu lanskega leta znašala 3050 milijard tolarjev. K rasti je največ pripomogla rast tržne kapitalizacije delnic, ki se je v omenjenem obdobju povečala za 366 milijard tolarjev oziroma za 27,3 odstotka. Glavni razlog za povečanje je bila rast delniških tečajev. V borzno kotacijo lani ni bila sprejeta nobena nova delnica, izključene pa so bile tri. Povečala se je tudi tržna kapitalizacija obveznic. Leta 2004 je zrasla za 231,3 milijarde tolarjev (za 26,4 odstotka). Največji izdajatelj obveznic na Ljubljanski borzi je bila Republika Slovenija. Leta 2004 se je prav tako povečala tržna kapitalizacija investicijskih skladov. Najhitreje rastoči vrednostni papirji so bili lani med delnicami borzne kotacije delnice Aerodroma Ljubljana, Krke, Save, Merkurja in Intereurope, med investicijskimi skladi pa vrednostni papirji NFD 1, Zlata moneta I, ID in KD ID.

Vzajemni skladi

Precej se je spremenila tudi slika pri vzajemnih skladih. Število vlagateljev in skladov ter premoženje, s katerim razpolagajo, se naglo povečujejo, bistvena novost pa je, da vse več naših "vzajemcev" vlaga denar v tuje vrednostne papirje, kar je bila še pred dobrim letom redkost. Seveda zdaj tudi tuji upravljavci svoje sklade lahko tržijo pri nas. Samo Bank Austria Creditanstalt denimo trži osem tujih investicijskih skladov družbe Capital Invest. In navsezadnje - očitno smo tudi Slovenci postali drznejši, število vlagateljev v vzajemne sklade se naglo povečuje. Od skupaj 126.547 vlagateljev jih je med delniškimi vzajemnimi skladi konec leta 2004 največ imel KD Rastko, med mešanimi vzajemnimi skladi Galileo, med obvezniškimi vzajemnimi skladi pa je največ ljudi zaupalo KD Bondu.

Naglo narašča tudi premoženje skladov. Ob koncu leta 2003 je znašalo dobrih 90 milijard tolarjev, konec marca lani 125 milijard, zdaj pa premoženje vseh skladov skupaj znaša že 222 milijard. Bistvena razlika v primerjavi s časom pred dobrim letom je sestava portfeljev skladov. Poleg vzajemnih skladov MP Global.SI in MP-Plus.SI (Medvešek Pušnik), ki sta še pred dobrim letom edina orala ledino z naložbami v tujini, ima tuje vrednostne papirje v portfeljih zdaj prek 20 slovenskih vzajemnih skladov. Kolikor več je naložb v tuje vrednostne papirje, toliko večja postaja odvisnost domačih vzajemnih skladov od globalnih gibanj. Vloge glavnih igralcev na slovenskem trgu vzajemnih skladov se niso bistveno spremenile, z izjemno prednostjo (44,32-odstotni tržni delež) je med družbami za upravljanje še vedno daleč pred vsemi KD Investments. Pri skladih največji tržni delež ohranja Galileo.

Pokojninsko varčevanje

Zaradi neugodnih demografskih trendov in krčenja socialnih pravic se vedno več ljudi zaveda, da bodo morali (predvsem) sami poskrbeti za svojo starost. V Sloveniji je za zdaj 12 izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja, pokojninske načrte ima po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve odobrenih pet odprtih vzajemnih pokojninskih skladov, en zaprti za javne uslužbence, pet pokojninskih družb in dve zavarovalnici. Od 813.086 zavarovancev (aktivna populacija), ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je v prostovoljno pokojninsko zavarovanje po zadnjih podatkih vključenih 51,62 odstotka oziroma 419.758 zavarovancev, od tega 201.580 v vzajemne pokojninske sklade, 150.704 v pokojninske družbe, 37.163 pa jih je dodatno pokojninsko zavarovanih prek zavarovalnic. Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor so leta 2004 pokojninske družbe in zavarovalnice obračunale skupaj 20.701.000.000 tolarjev kosmate zavarovalne premije iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Med vzajemnimi pokojninskimi skladi je bila po podatkih ATVP decembra 2004 največja čista premija vplačana v zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU), ki ga upravlja Kapitalska družba, in sicer 1.082.399.892 tolarjev. Sledijo: KVPS - Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (upravljavec Kapitalska družba) s 460.515.559 tolarjev vplačane čiste premije, VPS Banke Koper s 103.948.369, Abanka Vipa s skladom AIII s 63.096.432, Generali zavarovalnica s skladom Leon 2 z 61.314.639 in Probanka s skladom Delta z 21.185.706 tolarjev. Povprečno vplačana premija v pokojninskih družbah in zavarovalnicah za leto 2004 pa je po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor v Skupni pokojninski družbi znašala 11.818 tolarjev, v Moji naložbi 10.326, v Pokojninski družbi A 10.200, v Prvi pokojninski družbi 9485 in v zavarovalni družbi Adriatic 6680 tolarjev.