Boj proti posledicam terorizma

Evropska komisija naj bi po bolj optimističnih napovedih že sredi septembra, sicer pa oktobra, predstavila predlog direktive o hranjenju podatkov o telefonskem in internetnem prometu več kot 450 milijonov državljanov EU. Vsi ponudniki telefonije in interneta naj bi hranili podatke najmanj šest mesecev, po najbolj drastičnem scenariju pa vse do štirih let. Hranjenje tovrstnih podatkov bo, če ne drugega, pomenil nov velik strošek za operaterje, podatki bodo morali biti primerno zaščiteni pred zlorabami, na drugi strani pa to pomeni velik poseg v posameznikovo zasebnost komuniciranja. Zaradi stroškov hranjenja podatkov bodo operaterji skoraj zagotovo zvišali cene storitev.

Ideja o takšni dobrohotni direktivi EU državljanom je padla na zasedanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ki so po terorističnih napadih v Madridu ugotavljali, da bi jim takšno shranjevanje podatkov precej olajšalo delo pri lovljenju teroristov in drugih zlikovcev. O tovrstni direktivi je minuli teden svoje stališče pojasnil tudi notranji minister Mate: "Če želimo učinkovito uporabo teh podatkov v boju proti terorizmu, jih je treba hraniti najmanj pol leta." Vlada pa uradnega stališča na temo hranjenja telekomunikacijskih podatkov še ni sprejela. Kdaj naj bi to bilo, Mate ni povedal.

Predlog direktive Evropske komisije naj bi bil celo bolj mil kot predlogi vlad držav EU, saj naj bi predlagal le hranjenje podatkov o telefonskem komuniciranju ter komuniciranju z elektronsko pošto. Evropski svet pa se je že večkrat izkazal za najbolj "hardcore" pri sprejemanjih evropske zakonodaje, saj so evropski ministri predlagali tudi hranjenje podatkov o brkljanju po spletnih straneh in lokacijske podatke uporabnikov mobilne telefonije.

Proti napovedani direktivi so prvi dvignili glas borci za zaščito človekovih svoboščin, pridružila pa so se jim tudi številna telekomunikacijska podjetja. Evropska organizacija za zaščito posameznikovih pravic v digitalni družbi European Digital Rights je začela zbirati podpise za vseevropsko peticijo Hramba prometnih podatkov ni rešitev (/www.dataretentionisnosolution.com), ki jo nameravajo predložiti evropski komisiji. "Julija 2005 je Evropski parlament sprejel poročilo člana parlamenta Alexandra Alvara o načrtu uvajanja obvezne hrambe prometnih podatkov. Poročilo ugotavlja, da je predlog nesorazmeren. Poročilo se tudi sprašuje o potrebnosti, učinkovitosti ter visokih stroških, ki bi jih telekomunikacijskemu sektorju prinesla uvedba hrambe prometnih podatkov. Nikjer v Evropi še ni bila narejena raziskava, ki bi potrdila potrebo po izdelavi tako velike podatkovne zbirke s tako občutljivimi podatki za namene boja proti kriminalu in terorizmu," je med drugim zapisano na letaku, ki poziva k podpisu peticije.

"Kampanja se je v Sloveniji začela 25. 8. 2005. Najprej je bil izdelan slovenski prevod spletne strani DataRetentionIsNoSolution.com, nato še slovenske oglasne pasice (bannerji) ter letak. Novica o akciji je bila posredovana nekaterim spletnim portalom ter objavljena na nekaterih forumih," je o slovenskem delu kampanje povedal Andraž Marn, urednik slovenske spletne strani, posvečene vprašanjem zasebnosti www.privacyblog.net. "Trenutno svoje moči usmerjamo v komuniciranje z mediji, načrtujemo pa še druge aktivnosti, vendar bi bilo sedaj še prezgodaj govoriti o njih." Svojih stališč sicer še niso predstavili slovenskim oblastnikom. "Kolikor nam je znano, so predstavniki Slovenije (skupaj s predstavniki Nizozemske, Nemčije, Češke in Avstrije) na zaprtem sestanku v okviru sveta za pravosodje in notranje zadeve (Justice and Home Affairs - JHA) izrazili kritiko do predloga direktive. Trenutna slovenska zakonodaja nudi močno varstvo osebnih podatkov in posameznikove zasebnosti. Obstajajo mnenja, da bi bila predlagana direktiva v nasprotju z obstoječo slovensko zakonodajo," pravi Marn. Direktiva o hrambi podatkov se zdi sicer neizogibna, vprašanje pa je, kako drastična bo in kako bo posegla v pravice posameznika.. "Teroristični napadi v Londonu so nazorno pokazali, kako nesmiselna bi bila hramba prometnih podatkov za namene preprečevanja terorističnih dejanj (kakor zatrjujejo zagovorniki direktive). Z njimi si lahko organi pregona pomagajo le post festum, kar so dokazali tudi napadi v Londonu. Tisoče videokamer, Echelon, obveščevalni podatki in še kaj niso mogli preprečiti napada. Podatke so uporabili šele pozneje za identifikacijo storilcev," pravi Marn.

Sicer pa se mnenja o tovrstnem boju proti terorizmu razlikujejo od države do države. Nemčija je izrazito nenaklonjena. Nemško združenje industrije ter dve telekomunikacijski združenji predlagajo hranjenje podatkov največ šest mesecev, in še to le določenih podatkov. Italija, pa je konec julija sprejela "nujne ukrepe v boju pri terorizmu". Z zakonskim dekretom je določila, da morajo vsi operaterji telefonije shranjevati podatke do 31. decembra 2007, internetni ponudniki pa najmanj 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za enako dobo. Vsi prodajalci SIM-kartic za predplačniške pakete mobilne telefonije morajo fotokopirati osebne dokumente kupcev.

povezava

povezava