Dete moje ljubo
Slovensko politiko je zajela hčerkomanija
Manca Zver, hči ministra Milana Zvera v Playboyju, januar 2006
Prvi januar letos bi bil navaden, dolgočasen, siv dan, če ne bi zvečer na komercialni in javni televiziji nastopil predsednik države Janez Drnovšek. Najprej je na TVS v Dnevniku ob 19.07, ob 19.20 pa še na 24 ur v t. i. novoletni poslanici razlagal o snegu v Avstriji, praznovanju z Brodijem (nenehno je zase in za psa uporabljal dvojino), pečenju kruha zase in za Brodija (to je zdaj očitno njegova mantra), nekaj malega o reformah (kar se je popolnoma izgubilo v rumenih temah), na koncu pa o hčerki. To je zgodba dramatičnih razsežnosti: ta moški neomajne politične moči, brez prve dame, a s prvim psom, asket, ki mu sicer pripisujejo kar nekaj ljubic, pa vseeno marsikdo dvomi o njegovi moškosti, ta moški za božič lani spozna svojo takrat 23-letno izgubljeno hčer, uspešno skladateljico. In leto kasneje to z neverjetno piarovsko pretkanostjo v mitterrandovskem slogu ravno v prazničnem času servira javnosti. Najprej na silvestrovo na naslovnici Slovenskih novic, s pripisom, da bo ta dan gospod predsednik v živo na televiziji povedal novoletno poslanico in da bo novega leta dan preživel s hčerko. Si predstavljate tega moža, ki se skupaj s svojim ogromnim psom prebija skozi snežne zamete, da bi nagovoril državljane in praznoval s svojo hčerko? Piarovski čudež na zaplanskem griču je popolnoma uspel. Ob tem je žalostno le to, da ves cvet slovenskega rumenega žurnalizma ni premogel toliko pretkanosti, da bi do tega podatka prišel z dobrim starim raziskovalnim novinarstvom, temveč je le pograbil piarovsko plasirano informacijo. Morebiti to pomeni, da pri nas osebno življenje politikov, nezakonski otroci, ljubice, orgije in podobne zadeve vseeno niso tako vroče medijsko blago. Lani se je afera Juri končala, še preden se je dobro začela. Vsi govorijo o premierovi ljubici (ljubicah), pa se nobeden od rumenih vohljačev še ni potrudil z res dobro paparaci fotko JJ-ja in ljubimk. Saj ne, da bi zaradi tega padale politične glave, a firbčna javnost bi se vsaj en dan zabavala. Ne, pri nas o usodi politikov definitivno ne odloča njihovo osebno življenje, kar je le še dokaz več, da smo Slovenci resno shizofren narod: tako zadrto konservativni v javnosti, tako neznansko liberalni v zasebnosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
