V labirintu plinovodov
Spopad za ukrajinske cevi je končan, kdo je zmagal?
Nihče ni prav zares verjel, da se bo to zgodilo. A vendar, 1. januarja ob desetih zjutraj po moskovskem času so v zaselku Sudža, na zadnji ruski plinski postaji na rusko-ukrajinski meji, možakarji iz Gazproma vpričo televizijskih kamer začeli obračati ventile in nekoliko bolj zavzeto gledati v računalniške monitorje. Načelnik plinske veje pa je rjovel v telefonsko slušalko: "Da. Da. Po velikih ceveh pa nič. Odlično. Jasno. Naj se s tem ukvarjajo operaterji." Ruski državljani, komaj dobro zbujeni in še vsi mačkasti od pričakovanja novega leta, so se tako lahko na televizijskih zaslonih prepričali, da je Rusija uresničila prednovoletno obljubo. Nehala je dobavljati zemeljski plin Ukrajini, kajti, kot so rekli v Gazpromu, če ne bo nove pogodbe z novo "tržno" ceno - 230 dolarjev za 1000 kubičnih metrov - namesto stare "bratske" cene - 50 dolarjev za 1000 kubikov, plina preprosto ne bo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?