Družinsko podjetje

Čeprav sta brata Lešek in Jarek po lanskih volitvah narodu obljubila, da ne bosta hkrati zasedala obeh glavnih funkcij v državi, je predsednik Lech Kaczyznski na mesto desedanjega premierja Kazimierza Marcinkiewitza, ki je bil praktično prisiljen odstopiti, po ukazu stranke imenoval svojega brata Jaroslawa. Na čelu Poljske, na dveh vodilnih položajih, bosta poslej brata, dvojčka, še več, enojajčna dvojčka, tako da ju mnogi, še posebej pa tuji državniki in diplomati sploh ne bodo mogli razlikovati. Še večji, precej večji problem pa bo imela, po presoji neodvisnih strokovnjakov, poljska država, ker sedaj nihče ne verjame, da bo en brat nadzoroval drugega, da bo o kateremkoli političnem vprašanju ali problemu mislil drugače, ne samo po logiki pripadnosti eni stranki, vladajoči partiji Zakon in pravičnost (PiS), temveč v določeni meri tudi po logiki bioloških zakonitosti oziroma znane teze znanstvenikov, genetikov, da dve bitji, ustvarjeni iz enega jajčeca, o vsem mislita enako in se na vsako situacijo odzoveta enako. Jaroslaw Kacyznski se je predvsem zaradi tega na lanskih predsedniških volitvah, ki so bile takoj po parlamentarnih, odrekel fukcije premierja, ki mu je po demokratičnih zakonih pripadala, da ne bi škodoval bratu Lechu, kandidatu za šefa države. Zahvaljujoč tej odreki in obljubi Poljakom, da brata Kaczynski z zasedbo obeh vodilnih ustavnih funkcij iz Poljske ne bosta naredila "družinskega podjetja", je Lech na volitvah zmagal, vlado pa je, po dogovoru, začel voditi razmeroma mlad ekonomist Kazimierz Marcinkiewicz, o katerem so menili, da se bo zavedal okoliščin, v katerih je prišel na oblast, in da bo upošteval predvsem navodila bratov.

Glede na to, da je Marcinkiewicz med tem začel pozabljati, iz čigavega gnezda je vzletel v visoko politiko, in začel misliti s svojo glavo ter celo navezal stike z vodjem opozicije Donaldom Tuskom, zaradi česar so ga označili kot izdajalca stranke, mu je predsenik Lech Kaczynski priporočil, naj odstopi s položaja predsednika vlade, da bi ga stranka lahko kandidirala za mesto župana Varšave na jesenskih lokalnih volitvah. Marcinkiewicz je razumel predsednikovo sporočilo in odstopil - ne glede na to, da je imel v trenutku prriporočenega odstopa 82-odstotno naklonjenost Poljakov, odstotek, kakršen se v novejši poljski zgodovini ni zgodil še nikoli. Po tem je vodstvo vladajoče stranke Zakon in pravičnost po kratkem postopku sprejelo odločitev, da predsedniku Lechu Kaczynskemu za premierja predlaga voditelja svoje stranke, Jaroslawa Kaczynskega. Pozitiven odziv predsednika republike na ta predlog je bil, seveda, pričakovan in tako se je dramatična predstava odhoda dosedanjega in imenovanja novega predsednika vlade za družino Kaczynski končala srečno. Po poljski ustavi je sedaj treba storiti le še nekaj korakov, da bo Jaroslav Kaczynski povsem prevzel dirigentsko palico in svojemu bratu v dveh tednih predlagal sestavo nove vlade, ki se, po številnih ocenah, ne bo veliko razlikovala od vlade njegovega predhodnika, glede na to, da sta brata Kaczynski precej vplivala na sestavo kabineta premierja Marcinkiewicza. Edino, kar je gotovo, je, da nedavno imenovani finančni minister Pawel Wojciechowski ne bo ostal na tem položaju, ker je nanj prišel s položaja svetovalca premierja Marcinkiewicza kot človek, ki mu gre zaupati, brez premierjevega posvetovanja s šefom PiS-a, in sicer po tem, ko so s tega položaja nagnali v Evropski uniji cenjeno Zito Gilowsko, obtoženo, da je bila sodelavka nekdanje komunistične tajne policije. Gilowska je to obtožbo energično zavrgla, iz vlade pa so jo pospremili z obljubo, da se bo v lustracijskem postopku lahko - kot navadna državljanka - branila in ovrgla te insuniacije, kar je s precejšnjim upanjem sprejela. Ko pa je odstavljena ministrica in namestnica predsednika vlade zahtevala, da tožilci iz Komisije za narodov spomin sprožijo lustracijski postopek, je prispel odgovor, da po poljskem zakonu gospe Gilowske ne morejo obravnavati v lustracijskem postopku, ker je sedaj navadna državljanka, proti navadnim državljanom pa nima nihče pravice sprožiti postopka.

Na Poljskem sicer po prihodu PiS-a na oblast ne lustrirajo samo politikov, temveč tudi vse novinarje zasebnih in državnih medijev, rojene po letu 1970. Možnost za ovrženje obtožb bi lahko torej dobila, če bi jo kdo spet vzel v vlado. Ta absurd je še posebej razjezil premierja Marcinkiewicza, ki je zagrozil, da bo svojo bivšo podpredsednico resnično vrnil v vlado, s čimer se seveda niso strinjali v upravi stranke. Dogodki, povezani z ministrskim resorjem financ, so bili očitni eden od vzrokov za zaostrovanje odnosov med bratoma Kaczynski in predsednikom vlade.

Razen te dvojne zamenjave v vrhu državnih financ drugih sprememb ni mogoče pričakovati tudi zaradi obveznosti volilnih zmagovalcev, da v vladi obdržijo ministre, ki sta jih delegirali majhni koalicijski stranki Samoobramba (Samoodbrona) Andrzeja Lepperja in Liga poljskih družin Romana Giertycha, dvojice kontroverznih ekstremističnih politikov, zaradi česar so nov poljski politični vrh kritizirali v Evropski uniji, vendar so odzivi na te kritike ostali brez odmeva. Predvsem zaradi dejstva, da stranka PiS brez teh strank ne bi imela večine v parlamentu in ne večinske vlade.

Zato se bo morala nova stara vlada na čelu z Jaroslawom Kaczynskim še naprej opirati na nacionalistično, populistično in odkrito protievropsko Lepperjevo Samoobrambo (ki med drugim vztraja pri vnovični uvedbi smrtne kazni), ki ima sedaj, imela pa jih bo tudi v prihodnje, tri ministrske resorje v poljski vladi. Morala se bo opirati tudi na ultrakatoliško Ligo poljskih družin, ki želi z vrsto ukrepov na Poljskem znova uveljaviti krščanske vrednote. Zaradi sodelovanja v vladi volilnih zmagovalcev - stranke PiS in dveh majhnih koalicijskih strank - bo Poljska nedvomno še naprej živela v krogu tistih članic Evropske unije, ki zavračajo popolno integracijo v to skupnost. Glede na to, da - ne samo pod njenim vplivom - podobna stališča, v malo milejši obliki, zastopa vsa vlada, Poljska vse bolj postaja konzervativen otok vse Evrope.