Saša Eržen

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret

    Martina Obid Mlakar, oblikovalka nakita

    Želela si je postati gledališka režiserka, a je nato oder ustvarila čisto drugje, saj zgodbe pripoveduje s svojimi kolekcijami nakita. Najnovejšo je poimenovala Živalska farma, po knjigi Georgea Orwella. Nastala je na povabilo Pokrajinskega muzeja Ptuj na Ptujskem gradu, kjer bo na ogled od sobote, 16. junija. S tem muzejem je pred leti sodelovala že pri rekonstrukciji starih fibul.

  • Saša Eržen

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Hudo

    Štumfali

    Sandali, obuti prek nogavic, so nekoč veljali za modni faux pas večjih razsežnosti. Nato so prišli kroksi, plastični cokli, nadvse priljubljeni, a grdi tako z nogavicami kot brez njih. Pred leti so privrženci modnega trenda normcore na gola ali onogavičena stopala ponosno nataknili ortopedske natikače, letos pa je gucci za drag denar ponujal plastične sandale za hojo po morskih ježkih iz časov socializma. Ko smo mislili, da nas nič več ne more presenetiti, kroksi vračajo udarec s posebno, luksuzno kolekcijo. Ta je plod sodelovanja z znamko alife in prinaša tri modele: art, sport in klasik. Umetniška verzija je sive barve, nanjo pa so pripete njujorške znamenitosti, kot je kip svobode. Kako se v teh natikačih hodi, ni jasno, saj sta levi in desni povezana z brooklynskim mostom. A kontra-šik je vrhunec dosegel v športni verziji, ki je krokse nadgradila z belimi nogavicami z rdečo ter modro črto, ki jih ni mogoče ločiti od obuvala. Redki srečneži, ki si jih bodo lahko nadeli – na voljo bo le sto parov –, imajo še nekaj časa, da razmislijo, kako jih bodo oprali; naprodaj bodo namreč šele od 14. junija.

  • Saša Eržen

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Hudo

    Penna

    Retronostalgiki in ljubitelji veje znanstvene fantastike, imenovane steampunk, bodo navdušeni nad računalniško tipkovnico, ki na mize prihaja jeseni in združuje videz klasičnega pisalnega stroja s funkcionalnostjo računalniške tipkovnice. Brezžično tipkovnico, imenovano penna, je ameriška firma Elretron razvijala tri leta, namenjena pa je predvsem uporabi v tandemu s tabličnim računalnikom ali pametnim telefonom, dasiravno jo je s pomočjo tehnologije bluetooth mogoče sočasno povezati s kar petimi različnimi napravami. Za delovanje potrebuje dve bateriji. Na voljo je v črni, beli, pastelno roza, olivno zeleni barvi ali v videzu lesa, s tremi različnimi »podvozji« tipk, ki so lahko glasnejše ali tišje, ter dvema videzoma tipk; kromiranimi in zaobljenimi za ultra retro videz ali tako imenovanimi diamantnimi, s premišljeno izbrušenimi robovi, da so izjemno odzivne, ne glede na to, s katere strani pritisnemo nanje. Ročica, ki je pri pisalnem stroju poskrbela za prehod v novo vrstico, pri penni deluje kot pripomoček, s katerim zajamemo ter nato ob ponovni uporabi prikličemo funkcijo ali besedo, ki jo na primer najpogosteje uporabljamo.

  • Saša Eržen

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Hudo

    Zlate perutničke

    Čeprav ni posebej okusno, si je zlato utrlo pot na krožnike vladarjev že v starem Egiptu. V zadnjih letih pa je ta dekadentnost vse bolj priljubljena tudi med plebsom, tako da si je bilo mogoče na različnih koncih sveta privoščiti z zlatom oplemeniten hamburger, suši, taco in celo ameriški krof z luknjo, katerega ceno so zavoljo plemenite glazure zasolili na sto ameriških dolarjev. Enako kot krof tudi piščanec ni ravno prva stvar, ki pride na misel ob vabilu na fensi kosilo, a njujorška veriga lokalov The Ainsworth v dveh svojih izpostavah v becirkih Chelsea in East Village trenutno ponuja prav piščančje perutnice, prevlečene s 24-karatnim zlatom, v porcijah po 10, 20 ali 50 kosov. Zamisel o zlatih piščančjih krilih je zrasla na zeljniku Jonathana Chebana, ki je najboljši prijatelj Kim Kardashian, pod vzdevkom foodgod ali prehranski bog pa ima na omrežju Instagram poltretji milijon občestva. Afnanje in obeleževanje afnanja na družbenih omrežjih sta sicer dostopni tudi navadnim smrtnikom, saj je treba za deset perutničk, ki jim je priložena omaka iz stopljenega plesnivega sira, odšteti 45 dolarjev.

  • Saša Eržen

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Kultura

    Enajsta šola na odru

    Puberteta je drama. Zato je škoda, da tako redko najde prostor v gledališču. »Poglejte nas!« vpijejo najstniki v predstavi Vihar v glavi, ki jo je na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana postavil režiser Primož Ekart. Kot izhodišče in v navdih je soustvarjalcem ponudil dramsko besedilo za mlade Brainstorm, ki sta ga v sodelovanju z nevroznanstveniki napisala Ned Glasier in Emily Lim. V slovenski verziji predstave, ki nagovarja pubertetnike in njihove starše in je premiero doživela konec letošnjega aprila, mladostniki prepričljivo odigrajo sami sebe. Najmlajši ima 14 let, najstarejša 19.

  • Saša Eržen

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Hudo

    Napflix

    Počasna televizija je fenomen oziroma žanr, pri katerem gre za prenos nekega dolgega dogodka v celoti. Njegov praoče je Andy Warhol s filmom Spanje iz leta 1963, ki več kot pet ur prikazuje spečega človeka. Nekaj let kasneje so na ameriških televizijah ob božiču začeli tradicijo predvajanja večurnega posnetka gorečega polena. Pred desetletjem so žanr obudili in popularizirali na Norveškem, z neposrednim televizijskim prenosom sedemurne vožnje vlaka skozi subjektivni pogled strojevodje. Napflix, katerega ime aludira na Netflix, pa je spletna platforma za dolgočasne videoposnetke, ki naj bi pomagali nespečnežem. Med številnimi vsebinami seveda ne manjka posnetek ognja v kaminu ali ovc na pašniku, lahko vas uspava tudi Matthew McConaughey, ki eno uro gleda dež in srka kavo. Poseben časomer omogoča, da se krajši posnetki v zanki vrtijo neprenehoma in s tem ustvarjajo monotonijo. Tako vas lahko v spanec zaziba 10-, 20- ali 30-minutno vrtenje pečenih piščancev na ražnju, čeprav je izvirni posnetek dolg manj kot minuto. Na voljo je tudi »siesta« način, pri katerem sliko na zaslonu obrnete tako, da jo lahko bolj ležerno gledate leže.

  • Saša Eržen

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Hudo

    Star wart

    Pravijo, da je posnemanje oblika laskanja. Kadar govorimo o kopijah izdelkov, gre predvsem za kovanje dobička na račun neukih ali le varčnih kupcev, ki za ponaredke običajno odštejejo precej manj kot za izvirni izdelek. Danski proizvajalec kock Lego ima že desetletja številne posnemovalce, med katerimi prevladujejo kitajski, ki poleg kock skušajo bolj ali manj uspešno posnemati celo logotip. Pred napadom klonov je Lego precej nemočen. Tožbe so praviloma neuspešne, saj je zaščita Legovih patentov potekla leta 1989, mednarodna zaščita blagovnih znamk pa je bolj kočljiva. Posebej predrzni ponarejevalci z enim ponaredkom ofrnažijo kar dve blagovni znamki. Tako je možno pod imenom Star wart že nekaj let kupiti minifigurice in komplete kock, ki upodabljajo junake ter prizore iz priljubljenih filmov Vojna zvezd, v izvirniku Star wars. Tisti, ki je botroval imenu ponaredka, se očitno ni zavedal, da beseda wart v angleškem jeziku označuje bradavico, in je tako s spremembo ene same črke iz Vojne zvezd ustvaril Zvezdno bradavico.

  • Saša Eržen

    4. 5. 2018  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Hudo

    Sobni panji

    Urbano čebelarstvo je vsako leto bolj prepoznavno in priljubljeno, zato je napočil čas, da čebele v mestih pripeljemo ne le na strehe in terase, v parke in vrtove, ampak jim odpremo vrata oziroma okna ter jih povabimo v svoj dom. To nam omogočajo panji beecosystem – ime je skovanka iz besed čebela in ekosistem –, ki jih namestimo na steno svojega bivališča. Še bolj revolucionarno kot to, da panj obesimo na zunanjo steno oziroma fasado, je to, da si lahko čebelnjak omislimo kar na steni dnevne sobe in potem namesto televizije gledamo življenje čebel v panju. Ta je z zunanjostjo povezan s posebno cevjo, skozi katero čebele zapuščajo sobni čebelnjak in se vanj vračajo. Šestkotni panji so modularni, kar pomeni, da lahko začnemo z enim in nato dodajamo vedno nove. Posamezen panj brez satovja in čebel tehta okoli pet kilogramov, ko je naseljen in napolnjen s satjem, pa se teža povzpne na kakih trinajst kilogramov. Ker se čebele ravnajo po svetlobi, je treba panj ponoči prekriti s posebnim pokrovom iz obarvanega pleksistekla, da jih ne bi zmotila sobna razsvetljava, mi pa lahko svojo čebeljo kolonijo opazujemo ves čas.

  • Saša Eržen

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Hudo

    Zvezdniške balaklave

    Smučarska podkapa, ki prekriva ves obraz in ga ščiti pred mrazom, je eden bizarnejših letošnjih modnih trendov, sploh če si balaklavo, kot se kapa z odprtino za oči in usta imenuje, nadeneš v puščavi pri več kot trideset stopinjah Celzija. S prstom kažemo nate, Rihanna. Pevka je pred dobrim tednom na glasbenem festivalu Coachella v Kaliforniji kot obiskovalka podnevi in ponoči paradirala v balaklavi modne znamke Gucci, ki ima našite dramatične uhane. Prvi naj bi balaklave sicer nosili britanski vojaki v krimski vojni, uporabljajo jih tudi smučarji in motoristi, policijskim specialcem, hudodelcem in anarhističnim upornikom služi kot maska za prikrivanje identitete, zadnja leta pa po njih radi posežejo zvezdniki. Ko si je Chanelovo črno balaklavo nadel Justin Bieber, si je očitno pregrel možgane in je na družbenem omrežju ime znamke napisal z dvema n-jema. Črno balaklavo znamke Louis Vuitton je v videu in prostem času nosila tudi Beyonce, za koncerte pa si je raje nadela mrežasto različico. Zdaj so črne balaklave zamenjale pisane ali barvite. V svoji spletni trgovini jih prodajajo celo ruske aktivistke Pussy Riot, a brez odprtin; te morajo kupci izrezati sami.

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Portret

    Tina Renko, ustvarjalka lutk iz blaga

    Ustvarjalcev, ki izdelujejo punčke iz blaga, je veliko. Tiste, ki znajo kose blaga in polnila preleviti v prepoznavne portrete, pa bi verjetno na vsem svetu lahko prešteli na prste. Med njimi je Tina Renko, ki v vasi Prem med Pivko in Ilirsko Bistrico ustvarja blagovno znamko mimma.

  • Saša Eržen

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Hudo

    Jokalnica

    Dober jok je pol zdravja. Zato se na Japonskem lahko udeležite jokalnice, na kateri vas privlačen moški, seveda v zameno za plačilo, spravi v solze, nato pa vam te obriše z obraza. Zadeva nima najmanjše zveze z romantiko, gre za posebno storitev, ruji-kascu, izvabljanje solz, ki jo že leta ponuja podjetje Ikemeso Takkyubin, kar pomeni prinašalci solz. Njegov ustanovitelj Hiroki Terai, ki za izvabljanje solz trenutno zaposluje devet mladeničev, trdi, da ena solza odplakne stres celega tedna, v prihodnosti pa želi svojo ponudbo razširiti tudi v druge države. Na jokalnico večinoma hodijo ženske, saj je zanje kazanje čustev bolj sprejemljivo kot za moške. Jokalne seanse vodi rjuei-san oziroma čeden moški. Ta v pisarni, ki je videti kot sejna soba, ustvari posebno vzdušje, da se lahko ljudje, ki sedijo za veliko mizo, brezskrbno zjočejo. Čeden moški na platno projicira skrbno izbrane vsebine, ki pritisnejo na prave čustvene tipke in spodbudijo jokanje, nato pa hodi naokrog in udeleženkam z robcem pivna solze z lic, v kolikor tega ne počnejo same. Po koncu so običajno vidno pomirjene in zadovoljne.

  • Saša Eržen

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Hudo

    Zajtrkomat

    Ponev, na kateri se pečejo jajca, slanina in klobasice, pečica, ki služi kot opekač za kruh ali pecivo, in aparat za pripravo kave, vse to združuje zajtrkomat, s katerim lahko v nekaj minutah pripravimo najpomembnejši obrok dneva. Posamezne dele aparata je mogoče uporabljati ločeno, s pomočjo vgrajenega časomera pa se zadeva vklopi samodejno. Gospodinjski pripomoček, ki združuje tri naprave za pripravo kompletnega zajtrka, je na voljo v več barvah in še v večji družinski različici, ki ima tudi pokrovko za ponev. Vgrajeni kavomat vsebuje filter, ki ga je možno vedno znova uporabiti, uporabnost zajtrkomata pa se tudi sicer razteza prek celega dneva, saj lahko v pečici hrano pogrejemo in ohranjamo na toplem. Ker je majhen in kompakten, je priročen za študentske sobe – tudi ko je treba pogreti pico ali burek –, za opremo mini stanovanj ali dopolnitev ponudbe prenočišč in seveda za vse ljubitelje tovorjenja gospodinjskih pripomočkov na dopust v avtokamp. Če namesto kave raje pijete čaj ali imate namesto pečenih jajc raje kuhana, pa boste za zajtrk po svojem okusu potrebovali vsaj še grelnik za vodo.

  • Saša Eržen

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Hudo

    Pasji kino

    Najnovejši animirani film Otok psov režiserja Wesa Andersona bomo pri nas v kinu dočakali šele konec julija, na velikih platnih v Veliki Britaniji – pa tudi čez lužo, na primer v San Franciscu – pa so si ga na posebnih projekcijah že ogledali številni psi. Kar petnajst kinodvoran v različnih britanskih mestih je zadnjo marčno nedeljo ob enajstih dopoldne v svoje dvorane spustilo štirinožce, seveda v spremstvu lastnikov. Eden od kinematografov, Picturehouse Central v londonskem predelu West End, ob nedeljskih dopoldnevih tudi sicer redno, vsakih šest tednov, prireja do psov prijazne projekcije. Kosmatincem poleg filma ponudijo skledčke z vodo, pasje prigrizke in odejo, na kateri lahko sedijo na sedežu ali poležavajo na tleh. Vstopnice jim ni treba plačati, morajo pa se lepo obnašati, karkoli že to pomeni. Kot je poročal The Guardian, je bila na primer pasja projekcija Otoka psov v škotskem Edinburgu razprodana, predstavniki najrazličnejših pasem pa so ob tem filmu resnično lahko prišli na svoj račun, saj jih nihče ni ošteval zaradi lajanja v dvorani, ko so se glasno odzivali na vsako pasje oglašanje animiranih filmskih junakov.

  • Saša Eržen

    30. 3. 2018  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Hudo

    Umetno drevo

    Nekatere vrste mahu so čistilci ozračja, saj nase vežejo škodljive pline in delce ter jih razgradijo oziroma pretvorijo v biomaso. To je izkoristilo nemško zagonsko podjetje Green city solutions in izdelalo umetno drevo iz mahu, nekakšen živi zid, ki kot filter skrbi za boljšo kakovost zraka v mestnih središčih. En tak »mahagonij« naj bi nadomestil kar 257 pravih dreves. City tree, mestno drevo, kot so ga stvaritelji sicer poimenovali, zrak čisti in ohlaja, pri tem pa je precej samozadostno, saj zbira deževnico in samo skrbi za svoje zalivanje, kar je pomembno, ker je mah zelo žejen. Vključuje tudi rastline, ki mahu dajejo senco, ter tehnologijo in sončne celice, s pomočjo katerih pridobiva energijo, potrebno za svoje delovanje. Za dve muhi na en mah lahko štirimetrski vertikalni vrt na vsaki strani dopolni klop; takšno urbano pohištvo zavzame tri kvadratne metre in pol površine, različica brez klopi le poldrugi kvadratni meter. Pred kratkim so prvo tako instalacijo ponosno postavili v Londonu, lahko pa jih srečamo tudi v Berlinu, Bruslju, Oslu, Amsterdamu, Parizu, Budimpešti, Glasgowu, Hamburgu, Dresdnu, Groningenu ...

  • Saša Eržen

    23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Hudo

    Sprehajalec ljudi

    Chuck McCarthy iz Los Angelesa si kot igralec že nekaj let prizadeva za holivudsko kariero. Čakajoč na preboj je želel zaslužiti nekaj dodatnega denarja in pomislil na to, da bi za plačilo sprehajal pse. A kaj, ko mu ni bilo do tega, da bi pobiral njihove kakce. Zato je raje začel sprehajati ljudi. Zaračuna sedem dolarjev na miljo, kar je 3,5 evrov na kilometer. Povpraševanje je tolikšno, da je ustanovil celo podjetje The people walker, sprehajalec ljudi, ki posameznike povezuje s plačljivimi sprehajalnimi partnerji. Ocenjuje, da je njegov doslej najdaljši profesionalni sprehod trajal osem kilometrov, pri čemer je šlo za precej intenziven vzpon na vrh hriba. Nima se za osebnega trenerja, ljudem ponuja le spremstvo pri hoji in pogovor, oboje pa je dobro za zdravje, tako fizično kot psihično. Nekateri si v drugem največjem ameriškem mestu, še zlasti v mraku, ne upajo hoditi sami, drugi preganjajo splošno osamljenost, tretji potrebujejo motivacijo, četrti se radi pogovarjajo o svoji najljubši nanizanki ali želijo razširiti miselni horizont ... In vsaj v primeru slednjih je kosmati Chuck nedvomno boljši sprehajalni družabnik kot pes.

  • Saša Eržen

    16. 3. 2018  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Hudo

    Prhanje s pivom

    Na pobudo oblikovalske agencije Snask je švedska mikropivovarna Pangpang ustvarila pivo, namenjeno pitju med prhanjem, imenovano preprosto shower beer. Morda za trend pitja piva pod tušem še niste slišali, a tako kot se med namakanjem v kadi iz kozarca srka vino ali šampanjec, se med prhanjem pije pivo, iz pločevinke ali steklenice. Pivo tipa pale ale je ročno zvarjeno v kraju Hökarängen ter polnjeno v stekleničke, ki z manj kot dvema decilitroma delujejo že skoraj smešno. Primanjkljaj v količini pivo nadoknadi z vsebnostjo alkohola, saj z desetimi odstotki slednjega sodi med močnejše. Dovolj ga je ravno za tri, štiri požirke in se kljub vroči vodi iz prhe ne bo segrelo; njegovi stvaritelji so imeli vsekakor v mislih večerno tuširanje, ne jutranjega. Uporabite ga lahko tudi kot balzam za lase, pri čemer zna to, da je aromatizirano z bergamotko, priti še posebej do izraza. Natisnjeni napis na steklenici sicer omogoča boljši oprijem, a v izogib razbitemu steklu je vseeno potrebne nekaj previdnosti. Prva polnitev je že pošla, za naslednjo sprejemajo prednaročila, najmanjša možna količina pa je šest stekleničk.

  • Saša Eržen

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Hudo

    Tetra

    Nadležno opravilo pomivanja posode človeštvo že desetletja najraje prepušča strojem. Mala gospodinjstva se bodo zato zagotovo razveselila pomivalnega stroja, ki je velik kot mikrovalovna pečica in ga ni treba priključiti na vodovodno omrežje. Za delovanje potrebuje le elektriko in približno dva litra vode, ki jo vanj enostavno natočimo. Celoten cikel pranja posode izpelje v desetih minutah, pri čemer lahko naenkrat pomije pogrinjek za dva ali pa deset krožnikov oziroma ducat kozarcev. Mini pomivalcu je ime tetra in je videti kot narobe obrnjen akvarij. Sestavljen je iz treh delov; aluminijastega dna, prosojnega pokrova ter podstavka, na katerega položimo posodo in je prilagodljiv. S pomočjo oblikovalske firme Frog ga je izdelalo podjetje Heathworks, naprodaj pa naj bi bil konec letošnjega leta za približno 250 evrov. To pa še ni vse. Poleg tega da je tetro mogoče upravljati prek spleta oziroma wi-fi povezave in je odlična za razkuževanje otroških stekleničk, vam bo z veseljem tudi kaj skuhala na pari ali kot sous vide mašina, saj gre za pomivalec, v katerem z lahkoto pripravite jastoga, lososa ali škampe.

  • Saša Eržen

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Hudo

    Plogging

    Švedski fitnes bi lahko poimenovali novi trend, pri katerem tek ali katero od drugih rekreacij na prostem dopolnjuje pobiranje smeti, ki so jih za sabo pustili bolj nemarni osebki človeške vrste. Plogging, kot se zadeva sicer imenuje, je sestavljenka iz besed jogging in plocka upp, kar v švedščini pomeni »pobrati«. Nanj se velja odpraviti solo ali v družbi, vsekakor pa v tekaških copatih, rokavicah – tisti, ki jim je resnično mar za okolje, seveda ne bodo uporabili rokavic za enkratno uporabo – in z vrečo za smeti. Vadba, s katero poskrbimo tako zase kot za planet, združuje tek, počepe, predklone, raztezanje in dvigovanje peresno lahkih uteži v obliki odpadkov, tekanje pa lahko sicer nadomestimo tudi s hojo, veslanjem ali kolesarjenjem od smeti do smeti. Erik Ahlström velja za začetnika gibanja, ki se mu skrajšano reče plogga in je vzklilo predlani v Stockholmu, v zadnjih mesecih pa se je nenadoma začelo širiti tudi drugod, zlasti po Evropi in ZDA, kjer se tako posamezniki kot skupine tekačev odpravljajo na tek za čistejše okolje, v povsem dobesednem smislu.

  • Saša Eržen

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Hudo

    Čokoladni anusi

    Skatološki humor naj bi bil posebej priljubljen pri otrocih in najstnikih, nekateri pa ga nikoli ne prerastejo. Odrasle, ki jih zabavajo reči, povezane s telesnim izločanjem, nagovarja čokoladna bonboniera, na katere embalaži z velikimi črkami piše edible anus, užitni anus. Čokolada, ki je pretopljena v nagajive bonbone, je sicer belgijska, rit, po kateri so čokoladice oblikovane, pa angleška. Kalup so namreč izdelali tako, da so naredili dejanski odlitek okolice zadnjične odprtine neke dame. Na voljo je bonboniera s šestimi anuščki iz mlečne čokolade ali manjša škatla, v kateri so le trije odlitki anusov, v beli, mlečni in temni čokoladi, obljubljajo pa tudi različico z oreščki in s sadjem. Samooklicani umetnik Magnus Irvin, ki si je zadevo izmislil pred dobrim desetletjem, je prodajo sicer kmalu prepustil britanski firmi Spencer and Fleetwood, ki že več kot trideset let ponuja številna šaljiva darila za odrasle – nekoč smo pohudojili njihove makarone v obliki penisa in nedrček iz bonbonov –, Irvin pa si je omislil dodaten zaslužek s tem, da anuse tistih, ki si tega želijo, osebno vlije v bron ali steklo.

  • Saša Eržen

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Hudo

    The shed

    »Če je mogoče objavljati lažne kritike restavracij, ki jih nisi nikoli obiskal,« je pomislil Oobah Butler, ki je prek spletne platforme TripAdvisor to počel za lastnike restavracij, »je nemara mogoče uspeti tudi z lažno restavracijo.« Vrtno hiško v južnem delu Londona, v kateri živi kot podnajemnik, je lansko pomlad prelevil v namišljeno restavracijo The shed, lopa. Čeprav v njej ni nihče nikoli jedel – telefonske klice je prevzemal Oobah in sporočal, da so vse mize žal zasedene – so lažne kritike prijateljev in fama neobstoječo restavracijo, v kateri naj bi namesto jedi stregli razpoloženja, izstrelile med zvezde. Novembra je tako The shed at Dulwich na platformi TripAdvisor zasedla prvo mesto med londonskimi restavracijami. Ob tej priložnosti je Oobah, ki med drugim piše za The Guardian in VICE, kjer je mesec kasneje razkril svoj veliki nateg, na vrt svoje podnajemniške lope končno spustil nekaj gostov. Do tja in od tam jih je odpeljal zavezanih oči, kot kulinarično doživetje pa jim je med drugim postregel odmrznjeno lazanjo iz trgovine in instant juho, medtem ko jim je DJ predvajal zvok prave restavracije.

  • Saša Eržen

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Hudo

    Teen boss

    Za nekatere stvari očitno ni nikoli prezgodaj. Biznis, na primer, je veščina, ki jo je po mnenju zagovornikov kapitalizma treba začeti poučevati čim prej. Pozabite otroške ulične stojnice z limonado ali pobarvanimi kamni in školjkami, nova revija Teen boss prinaša zgodbe podjetnih najstnic, ki so uspele s svojimi spletnimi kuharskimi oddajami, videi, kozmetičnimi izdelki, oblačili, modnimi dodatki, lizikami, igralno sluzjo, mobilnimi aplikacijami, pasjimi priboljški ... Revija, v kateri sicer ni oglasov, z mladoletnimi tajkunskimi vzornicami nagovarja bralke, stare med 8 in 15 let. Zgodbe o vrstnicah, ki kujejo dobiček kot pubertetniške šefice, dopolnjujejo nasveti, kako zaslužiti čim več denarja med počitnicami ali kot varuška. Doslej so izšle tri številke, je pa zanimivo, da so se v obdobju, ko med omenjeno ciljno skupino prednjači uporaba digitalnih in predvsem družbenih medijev pred analognimi, odločili za izdajanje klasične revije. Vsekakor gre za poznavalce, saj Teen boss izhaja pod okriljem založniške medijske hiše Bauer, ki je med revijalnimi založniki v ZDA vodilna v prodaji na prodajnih mestih.

  • Saša Eržen

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Hudo

    Nevestin prijatelj

    Očitno je ena od reči, ki lahko nevesti precej pokvarijo poročni dan – poleg tega, seveda, da se ženin sploh ne prikaže –, opravljanje male ali velike potrebe v nafrfuljeni poročni obleki. Tveganje, da se slednja zmoči ali umaže, so neveste doslej reševale tako, da so obleko v stranišču slekle ali pa bile prisiljene na intimni dogodek povabiti družice, ki so, medtem ko je princeska sedela na školjki, držale blago. Heather Stenlake iz ZDA je zato izdelala spodnje krilo z imenom bridal buddy, nevestin prijatelj, s pomočjo katerega lahko nevesta pred obiskom WC-ja sama ukroti svoj poročni gvant.

  • Saša Eržen

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Hudo

    Halo, Piki

    Medtem ko njihovi lastniki odidejo na delo in po opravkih, so hišni ljubljenčki doma osamljeni in se dolgočasijo. Ker svoje občutke projicirajo na živali, si ljudje radi predstavljajo, da jih njihovi štirinožni družinski člani neizmerno pogrešajo, kadar so odsotni. K sreči obstajajo naprave, ki omogočajo, da se s svojim kosmatincem, kjerkoli že ste, povežete prek osebnega ali tabličnega računalnika ali pametnega telefona. Petchatz je interaktivna kamera, nekakšen videofon, s pomočjo katerega lahko, kadar smo zdoma, nadzorujemo domače pse in mačke ter z njimi komuniciramo, jim celo ponudimo priboljške ali jih razvajamo z živalim všečnimi pomirjujočimi dišavami. To pa še ni vse, na voljo je celo poseben dodatek, pawcall, na katerega izvežbani ljubljenček položi šapo, kadar želi priklicati človeškega družabnika. Videovaruško montiramo na steno prek električne vtičnice, jo povežemo še z brezžičnim internetom in vanjo skrijemo priboljške, pa je nared za uporabo. Z ljubljenčkom lahko družinski člani komunicirajo z različnih lokacij, vendar ne vsi hkrati. Naprava je, kakopak, odporna proti žvečenju.

  • Saša Eržen

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Hudo

    O’naturel

    Obiskovalcev, ki se odločijo za večerjo v restavraciji na Rue de Gravelle v dvanajstem pariškem okrožju, med jedjo zagotovo ne bodo motili telefoni. Ti so, tako kot fotoaparati, prepovedani in jih je treba odložiti v garderobi, skupaj z obleko. O’naturel je restavracija, v kateri gostje obedujejo goli, kot jih je mati rodila, le da imajo na nogah bele frotiraste copatke, ki jih dobijo ob prihodu. Mizo ali bolje rečeno stol, saj za daljšimi omizji gostje sedijo skupaj, tudi če se prej niso poznali, je kakopak treba vnaprej rezervirati. Pogled skozi okno zakrivajo zavese, kuhajo pa le zvečer, od pol osme ure dalje. Za menu, sestavljen iz predjedi, glavne jedi in sladice, je treba odšteti devetinštirideset evrov. Restavracija, ki se je odprla pred dobrima dvema mesecema in katere lastnika sta 42-letna brata dvojčka Mike in Stephane Saada, sprejme štirideset jedcev naenkrat. Ti si lahko pred pogledi in pobeglo hrano naročje oziroma mednožje zavarujejo s prtičkom. Med predjedmi najdemo polže, račji foie gras in jastoga v solati, sicer pa je ponudba prilagojena tudi veganom. Natakarji strežejo oblečeni.

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Portret

    Leon Vidmar, filmski animator

    Mladenič otožnega obraza se namaka v domači kopalni kadi. Kapljanje vode iz pipe ga po poti spominov v preluknjani stoenki popelje k ribniku, kjer je kot otrok prvič ribaril z dedkom, ujel prvo ribo in opazoval, kako je umrla. Kratki animirani film Slovo režiserja Leona Vidmarja, ki črpa iz avtorjevega osebnega doživljanja in spominov na babico ter dedka, resničnost tankočutno prepleta z domišljijo, tako v vidni kot zvočni podobi. Na Festivalu slovenskega filma je bil leta 2016 nagrajen z vesno za najboljšo animacijo.

  • Saša Eržen

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Hudo

    Surova voda

    Voda, ki je dražja od bencina, ni več le distopična fantastika. Američani ji pravijo surova voda, raw water, gre pa za nefiltrirano, nesterilizirano ali na kakršenkoli drug način obdelano izvirsko vodo, ki naj bi čez lužo postajala trend. Medtem ko tudi pri nas obstaja obilje naravnih izvirov, pri katerih ljudje pijejo vodo, si jo natakajo v posode ter jo pretovarjajo domov, saj verjamejo v njene dobrodejne učinke, se v ZDA pojavlja vse več ponudnikov ustekleničene studenčnice. Podjetje Live water iz Oregona, ki je zaslovelo lani, deluje pa že tri leta, surovo vodo dostavlja hipsterskim odjemalcem po kalifornijski obali, od San Francisca in Silicijeve doline do Los Angelesa.

  • Saša Eržen

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Hudo

    Razgradljivi vibrator

    Na planetu, ki se utaplja v plastičnih odpadkih, je razgradljivost postala pomembna prodajna beseda. Vsako leto se pojavlja vse več alternativ plastiki, ki v naravi razpadejo hitreje kot v nekaj stoletjih. Tako med drugim lahko kupite biorazgradljivi ovitek za pametne telefone pele, izdelan iz biopolimerov z dodatki lanu, pa tudi vibrator gaia, ki ga, ko vam odsluži, lahko, vsaj teoretično, odvržete na kompost. A le po tem, ko mu odstranite baterije in vse, kar je povezano z njimi.

  • Saša Eržen

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Kultura

    Cankar v oblačkih

    Zdi se, da gre Slovencem bolj kot praznovanje rojstev od rok slavljenje obletnic smrti narodovih stvariteljskih velikanov. Tako je pred nami Cankarjevo leto, prihodnjega decembra bo namreč od pisateljeve smrti minilo stoletje. Zaznamovanje stoletnice se je začelo z zbirko Cankar v stripu, iz katere še veje vonj sveže tiskarske barve. Trije stripi so naprodaj le v paketu in želijo izbrana dela umetnika, ki je vznemirjal z življenjem in delom, predstaviti sproščeno, sodobno in dinamično, pri čemer merijo zlasti na mlade bralce.

  • Saša Eržen

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Hudo

    Šluk iz palice

    Nekateri si težko predstavljajo, da dneva na smučišču ne bi zaključili s kozarčkom ali dvema ognjene vode. Ker je smučanje s čutaro lahko moteče, so si v firmi WhiSki poles iz Chicaga zamislili smučarske palice, ki enako kot na smučanju pridejo prav po njem, saj jih lahko uporabimo tudi kot posodo za prenašanje pijače. V vsako gre dobra dva decilitra tekočine, na vrhu jih zapremo s posebnim plastičnim zamaškom, ki ga je mogoče obvladati celo v rokavicah.

  • Saša Eržen

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura

    Pazi, kaj si želiš

    Življenje v paru ima svoje izzive, zaradi katerih je to vedno priljubljena tema filmov in televizijskih serij. Domača spletna serija V dvoje, ki so jo ob nastanku odlikovale svežina, sodobnost in komičnost, je pred dvema letoma ponudila izviren vpogled v ljubezensko življenje generacije milenijcev, se pravi tistih, ki so rojeni v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega tisočletja. Njeno nadaljevanje, ki smo ga dočakali te dni, je bilo zato težko pričakovano in v nobenem pogledu ni razočaralo.