Saša Eržen
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Kultura | Hudo
Predstavljajte si, da bi imeli eno samo obleko, za vse dni in vse priložnosti. Jumpsuit, kombinezon, ki ga ponuja kolektiv Rational dress society – ime so si nadeli po gibanju, ki je nastalo leta 1881 v Londonu, da bi ženske rešilo iz primeža korzetov –, vsekakor odpravlja klasično jutranjo dilemo, kaj obleči. Proti-modno gibanje kupcem ponuja praktično, enodelno oblačilo, ki je sestavljeno iz hlač in srajce, se spredaj zapenja z zadrgo ter ima dva žepa na sprednji in dva na zadnji strani hlač. Na voljo je z dolgimi ali kratkimi rokavi, v beli ali črni različici ter v več kot 200 različnih številkah, da se prilega vsakršnemu telesnemu tipu. Kombinezon je v celoti izdelan v ZDA, tudi blago in zadrge. Trenutno je na razprodaji, kmalu pa bosta vsem brezplačno na voljo njegov kroj in video z navodili za izdelavo. Žal ustvarjalci tega racionalnega oblačila še vedno niso rešili temeljne zagate s kombinezonom, in sicer kako iti v njem na stranišče, ne da bi ga bilo treba skoraj v celoti sleči.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura | Hudo
Čokoladni zajčki in bonboni v obliki pirhov na trgovinskih policah s sladkarijami so prvi znanilci bližajoče se velike noči. Najpomembnejši krščanski praznik je priložnost za zaslužek, ki je res ne gre zamuditi, so pomislili tudi v korporaciji, ki izdeluje najbolj prodajane piškote na svetu. Zato so združili moči s proizvajalcem ameriških tradicionalnih velikonočnih barvastih sladkornih penic v obliki ptičkov, zajčkov in drugih živalic ter te puhaste slaščice pretvorili v rožnato polnilo posebne, velikonočne različice piškotov. Slednji imajo na veliko začudenje uporabnikov precej nepričakovan stranski učinek. Poleg tega da se slina in jezik jedca obarvata roza, ga pravo presenečenje čaka kasneje, ob obisku stranišča, ko ugotovi, da roza kakcev nimajo le samorogi. Več piškotov poješ, intenzivnejša je barva, pravijo. Za obarvanost stolice namreč poskrbi dodatek, barvilo eritrozin, znano tudi kot rdeča številka 3 oziroma E127. Podobnost roza ptička na embalaži s kakcem je bojda zgolj naključna.
-
Imate raje pometanje ali sesanje? Če se nagibate k prvemu, a vam je odveč sklanjanje k smetišnici ter Sifizov napor, da bi nanjo z metlo spravili ves prašni drobir, lahko – če vam ni težko odšteti lepih denarcev za avtomatsko smetišnico – tradicionalne metode čiščenja združite s sodobnejšimi. Kuhinjski pripomoček, imenovan sweepovac, katerega slogan poziva »Odvrzite smetišnico!«, namreč poinhalira kupček smeti, ki ste mu jih z metlo pririnili pred nos. Pripomoček je nekakšna smetišnica za zmerno lene in tiste, ki se težko sklanjajo. Zaženemo ga s pritiskom na gumb, ki ga lahko izvedemo kar z nogo. Ime sweepovac je sicer sestavljenka iz besed pometati in sesati, saj je treba s pomočjo metle prah ter umazanijo najprej lastnoročno zbrati na kup, da bi nato s pomočjo sesalca, ki je pospravljen v majhni škatlici, vgrajeni kar v eno od stranic omare ali kuhinjskega otoka, smeti skozi odprtino vsesali v vrečko. Ta je enaka kot vrečke običajnih sesalcev in jo, ko se napolni, odvržemo v smeti ter zamenjamo z novo.
-
Uzakonjene kvote domače glasbe, ki jih sicer čaka ustavna presoja, naj bi na radijskih postajah med drugim skrbele za jezik in kulturo naroda. Žal ni zakona, ki bi podobno skrb nalagal ostalim radijskim vsebinam in tako preprečil abotnosti, ki jih vsakodnevno predvajajo slovenske komercialne postaje. Radio Antena je v preteklih tednih skozi zvočnike pošiljal sporočila, kot so »Radio Antena ti zrihta nove joške«, in »Antena ti spedena joške na kvadrat!«. Šlo je za »najbolj vročo akcijo te zime«, s katero so z robatimi izrazi paru prijateljic ponujali plastični operaciji oprsij. Kot je komentiral radijski voditelj: »Namesto vinjet bomo zdej delili joške.« Promocije naj bi se spomnili pri znani estetski kirurgiji, a vsebinsko odgovornost vseeno nosi radio. Ta v javnem prostoru služi kot zvočna kulisa najrazličnejšim lokalom in trgovinam ter tako doseže tudi ušesa najmlajših, ki bi jim morale biti tovrstne debilnosti vsaj še nekaj časa prihranjene. Nekulturna in seksistična nagradna igra Joške na kvadrat je tudi jezikovni zmazek, saj so joški moškega spola. Če že, se prav piše joški, ne joške.
-
Na tem mestu smo pred leti že pisali o diamantih, ki jih švicarsko podjetje Algordanza na željo svojcev izdeluje iz pepela pokojnikov. Ponudnikov, ki kremirane pretvorijo v bolj ali manj dragocen nakit, v tujini sicer ne manjka, pepel svojcev lahko s pomočjo različnih podjetij pretvorite celo v rakete za ognjemet, nizozemski oblikovalec Mark Sturkenboom pa užaloščenim vdovam omogoča, da pepel ljubega pospravijo v dildo. Drugačno pesem ubira britansko podjetje And vinyly – ime je zvočna aluzija na and finally, in nazadnje –, ki upepeljenega pokojnika vkomponira v vinilno ploščo. Slednja pomeni medij, ki ponuja tudi zvočni zapis; ta je sicer nekoliko slabše kakovosti, ker pepel potresejo po vinilu, preden ga sploščijo. Bodoči pokojniki ali njihovi svojci lahko za posmrtno ploščo izberejo 24-minutni posnetek govora, pesmi in različne zvoke, odločijo pa se tudi za prazno ploščo oziroma tišino, je v pogovoru za BBC povedal ustanovitelj podjetja in glasbeni producent Jason Leach. Z gramofona se lahko na primer razlega lajanje ali mijavkanje, saj je možno uploščiti tudi pepel hišnega ljubljenčka.
-
Pri prhanju naj bi v povprečju porabili približno 55 litrov vode, če se tuširamo pet minut in med tem voda teče ves čas, pa številka naraste na 140 litrov ali več. Obstajajo varčne prhe, s katerimi lahko občutno znižamo porabo vode, francoska umetnica Elisabeth Buecher, ki živi in ustvarja v Londonu, pa je iznašla varčni zavesi za prho. Prva se imenuje spiky, koničast, špičast, in po štirih minutah prhanja izproži barvite napihljive konice, ki zavzamejo ves prostor pod prho ter tako človeka preženejo izpod nje. Druga, ki je okrogla ter prozorna, se imenuje past, izvorno trap, in se počasi napihuje, po štirih minutah pa popolnoma objame tuširanca ter mu tako onemogoči nadaljnjo porabo vode. Kopalniški zavesi, ki uporabniku preprečujeta, da bi med tuširanjem povsem pozabil na čas, žal nista naprodaj. Gre za umetniški instalaciji in del projekta Moja zavesa za prho je zeleni bojevnik, s katerim je Buecherjeva želela spodbuditi zavedanje o porabi vode.
-
Doslej je veljalo, da čiščenje mačjega stranišča enkrat na dan pride v paketu z vsako mačko, ki je navajena uporabljati ta izum. Pri robotskem stranišču, ali kot ga imenuje proizvajalec, napravi za upravljanje mačjih odpadkov, pa lahko popolnoma pozabite na to, da imate mačko. Z izjemo hranjenja, seveda. Robotsko mačjo toaleto so poimenovali scoop free, brez lopatke, saj pri običajnih mačjih vecejih lopatko še kako potrebujete za odstranjevanje kakcev in grudic, v katere se zaradi urina sprime straniščni posip. Robosekret je sicer videti skoraj kot običajno mačje stranišče, le da je priklopljen na elektriko.
-
Med ročna dela, katerih znanje se je včasih prenašalo z babic na vnukinje in z mater na hčere, je sodilo tudi zvijanje sarm. Danes za to prodajajo poseben avtomat. Imenuje se dolmer, namenjen pa je zlasti zvijanju trtinih ali zeljnih listov, v katere smo prej dali zelenjavni, rižev, mesni ali riževo-mesni nadev. Ker gre za ruski izdelek, so mu priložena le ruska navodila, zato se nekateri kupci pritožujejo nad pomanjkanjem navodil za uporabo v angleščini, a je na spletu k sreči mogoče najti številne videoposnetke s prikazom uporabe, ki so razumljivi vsem.
-
Številni Slovenci ne skrivajo ponosa, da je prva dama ZDA postala njihova sorojakinja, še posebej so nad dejstvom navdušeni v njeni rodni Sevnici, kjer, kakopak, kanijo iz priložnosti čim več iztržiti. Medtem ko iz sevniške Lisce še ne poročajo o nedrčkih, s katerimi bi slavili najprodornejšo someščanko, pa Kopitarna Sevnica ni izgubljala časa in je že lani novembra udarila s prestižno linijo damskih copat. Roko na srce, prve dame res niso mogli počastiti z lesenimi cokli. Copati, ki jih je oblikovala Maja Štamol, so sicer izdelani iz dokaj neglamurozne klobučevine, v sivi ali vijolični barvi, zaljšajo pa jih bleščice, s katerimi so pošiti, in »koketen cof iz lisičjega krzna«. Ker je Melania kot znamka očitno bolj zaščitena kot Bela hiša, so jih poimenovali kar white house in en par nemudoma poslali prav tja, saj »so kot nalašč, da jih prva dama Amerike, Sevničanka Melania Trump, obuje ob vselitvi v Belo hišo«. Če se ji bodo le zdeli dovolj dragoceni, da jih bo dala nase. Kar se tiče plebsa, so copati izdelani v omejenem številu in za zdaj niso v redni prodaji, mogoče pa jih je bilo naročiti.
-
Dakimakura je velika napihljiva podolgovata blazina, s katero radi spijo japonska mladež in osamljeni tridesetletniki. Zaradi njene velikosti je ležanje z dakimakuro videti kot objemanje z napihljivo blazino, kot jih pri nas poznamo za na plažo. Njeno ime v prevodu pomeni blazina za objemanje, zelo priljubljena je postala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so za te podolgovate povštre ponudili prevleke, potiskane s priljubljenimi liki iz japonskih animiranih filmov in videoigric.
-
Lenka Đorojević & Matej Stupica, umetniški tandem
Pomembno si je predstavljati vzporedne svetove. V to misel bi lahko združili bistvo dosedanjega, petletnega ustvarjanja umetniškega tandema, ki je lani prejel osrednjo nacionalno nagrado skupine OHO za mlade vizualne umetnike. Del nagrade je bila samostojna razstava v Galeriji P74, kjer sta novembra svet postavila na glavo oziroma ga zavrtela za devetdeset stopinj.
-
Po Zakonu o varstvu potrošnikov mora podjetje pri označevanju izdelkov kupcu posredovati potrebne informacije glede značilnosti, uporabe in namembnosti izdelka v slovenskem jeziku. Kako je dolgi roki zakona uspelo ubežati polkilski dozi vakuumsko pakirane kuhane rdeče pese s polic najboljšega soseda, ni znano. Jezikovni zločin, ki ga je na embalaži pese zagrešilo italijansko podjetje Ghisetti 1870, je tako brutalen, da bi bil grozljiv, če ne bi bil na meji zabavnega. Ime izdelka, »pesa rdeča kuhana«, je ena redkih jezikovno pogojno neoporečnih sestavin deklaracije. Ta sicer vzbuja sum uporabe Googlovega prevajalnika ali česa podobno šalabajzerskega, kar je izdelku pripisalo oznako »olupljen in sopari vacuum« in povprečne vrednosti, kjer se slovenščina meša z angleščino, ki se ji naposled v »Skladiščenje: conservare je sobna temperatura.« pridruži še italijanščina. Trditev »Vakuumsko pakiranje, ne vrtanje.« ostaja uganka, ključ za razvozlanje pomena zagonetne sintagme »Da uživajo možnosti jo:« pa ponuja datum, ki sledi dvopičju in sega nekaj mesecev v prihodnost; očitno gre za rok uporabe.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura | Hudo
Prek platforme za množično financiranje Kickstarter, ki med drugim služi kot petrijevka za razne čudaške izdelke, je letos ameriški inženir Jason O’Mara prepričal 2000 ubrisanih posameznikov in zbral dovolj sredstev za izdelavo posebnega nastavka za usta licki, s katerim lahko ljudje ližejo mačke. Te dni pa španska agencija za tržne komunikacije Imaginarte skuša nakuriti kupce za silikonsko repliko moških mod, ki naj bi obešena pod delovno mizo svoje lastnike sproščala in tako prispevala k večji produktivnosti. Žogice, katerih stiskanje naj bi odpravljalo stres na delovnem mestu, sicer niso nič novega, pripomoček niceballs, ki se je kot interna šala v agenciji porodil pred pol leta, pa želi vzbuditi vtis, da je igranje z modi za ženske enako sproščujoče kot za moške. Hvalijo se tudi s tem, da je pri razvoju izdelka sodeloval Raul Rodrigez Romeo, ki je skrbel za posebne učinke pri filmu Gravitacija. Za zdaj jim je uspelo zbrati nekaj več kot polovico sredstev, do konca akcije imajo še tri tedne časa, če bo nabirka uspela, pa lahko prvi kupci svoje cohones po pošti pričakujejo aprila.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Kultura | Hudo
Brada je nova smrečica. Okrasje, ki smo ga običajno vajeni na novoletnem ali božičnem drevescu, se zadnja leta seli tudi na ta moški obrazni dlakavi izrastek, če je le dovolj razkošen. Okroglih okraskov za brade, izvorno beard baubles, so se pred dvema letoma domislili v oglaševalski agenciji Grey iz Londona, v sodelovanju z avstralsko dobrodelno organizacijo Beard seasons, ki prebivalce Avstralije ozavešča o kožnem raku oziroma melanomu in moške med drugim spodbuja k nošenju brade, ki ščiti kožo vratu in obraza pred škodljivimi sončnimi žarki.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kultura | Hudo
Samo popolni čudaki bi se razveselili pripomočka, s katerim lahko zbirajo svoje ušesno maslo, da bi iz slednjega izdelali svečo. Čeprav se v angleščini ušesnemu maslu reče ušesni vosek, je projekt, ki bi mu morali, da bi zbrali dovoljšno količino, bržkone posvetiti vse življenje, le potegavščina. Škatla, na kateri je prepričljivo prikazan komplet za izdelavo nagravžne sveče, je namreč prazen ovitek, namenjen temu, da vanj vtaknemo kakšno drugo darilo.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kultura | Portret
Vuk Ćosić, pionir in klasik net.arta
Za njegovo delovanje je značilno, da ubira več ustvarjalnih poti hkrati. Sam pravi, da namenoma. Tako se je v zgodovino umetnosti zapisal kot pionir internetne umetnosti oziroma net. arta, v poslovnem svetu deluje kot digitalni strateg, v vseobsegajočem univerzumu pa se skozi aktivistično udejstvovanje kritično odziva na družbene anomalije.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura | Hudo
Pri vseh pametnih pripomočkih, s katerimi se človeštvo obdaja, je res presenetljivo, da si lahko intimni heteroseksualni pari šele v zadnjih tednih leta 2016 prvič omislijo spolni pripomoček, ki s spajanjem fizičnega in digitalnega obljublja, da bo spolno življenje uporabnikov popeljal na višjo raven in mimogrede štel porabo kalorij med spolnimi odnosi. Lovely je elektronski obroček za penis, s pomočjo katerega si moški lahko obetajo močnejše in daljše erekcije, ženske pa intenzivnejše orgazme, saj reč med uporabo vibrira in stimulira klitoris.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura | Hudo
Če vas ob novici, da bo na ameriški predsedniški prestol sedel Donald Trump, ni prijelo na veliko potrebo, lahko za to poskrbi omejena serija pijače donat mg, ki izkorišča podobnozvočje med imenoma donat in Donald. Za posebno izdajo mineralne vode, ki je sicer ni mogoče kupiti, je za podjetje Droga Kolinska poskrbela agencija Pristop, kjer jim je zmagovalec ameriških volitev ponudil preveč dobrega materiala, da bi križemrok gledali, kako gre v nič.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Kultura | Hudo
Tudi če doma nimate čistilke ali robotskih pomočnikov, se lahko tla vašega stanovanja mimogredno očistijo, medtem ko vi počnete nekaj popolnoma drugega. Krpe iz mikrovlaken, ki so v zadnjih desetletjih za mnoge postale nepogrešljiv čistilni pripomoček, so namreč napredovale v copate. Priporočljivo je, da si jih med tednom nataknete ob prihodu iz službe in v njih doma preživite preostanek dneva, med vikendi pa jih sploh ne snamete; k snažnejšim tlom seveda pripomore, če prostega časa ne preživljate izključno pred televizorjem na kavču, z dvignjenimi nogami.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Kultura | Hudo
Aktivist Rob Greenfield je s svojim nedavnim projektom Trash me skušal ljudem pokazati, kako bi bilo, če bi morali vse odpadke, ki jih s svojo potrošnjo pridelajo, ves čas nositi s sabo. Zato je trideset dni smeti, namesto da bi jih odvrgel v koš, odlagal v plastične vreče, ki jih je imel pritrjene nase. Greenfield, ki je sicer zavezan preprostemu življenju in minimalizmu ter je vse svoje imetje skrčil na 111 predmetov, je tudi zagovornik načel življenja brez odpadkov, t. i. zero waste, zato je moral za svoj družbeni eksperiment precej spremeniti vsakodnevne navade. Skušal je kupovati in se prehranjevati kot povprečen prebivalec ZDA, pri čemer mu je uspelo pridelati 1,3 kilograma smeti na dan; to je še vedno le tretjina tega, kar vsak dan za sabo pusti povprečen Američan.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Kultura | Hudo
Vse stvari na našem planetu so sestavljene iz kemijskih elementov, ki jih je skupaj nekaj več kot sto. A ko se znajdemo med množico izdelkov v trgovini, nimamo vpogleda v njihovo atomsko in molekularno sestavo, razen, seveda, če smo kemiki. Zato je toliko bolj razveseljivo, da bo v prihodnjem letu tudi laičnim radovednežem na voljo molekularni senzor, poimenovan SCiO, ki je tako majhen, da gre v dlan, in s pomočjo katerega bomo lahko razbirali kemijsko zgradbo sveta okoli sebe.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura | Hudo
Če je pitje vina iz steklenice doslej veljalo za nespodobno in družbeno nesprejemljivo, skuša v to početje vsaj kanček prefinjenosti vnesti velik steklen vinski kozarec, ki ga na buteljko ali steklenico kar nataknemo. Imenuje se guzzle buddy, prijatelj v pretiravanju pri pitju, in je tako gigantski, da z njim kozarec vina pri kosilu dobi popolnoma drug pomen; vanj gre namreč nič manj kot 480 mililitrov tekočine. Dodatek, s katerim lahko steklenico spremenimo v kozarec, privijemo v njen vrat; vsakič, ko steklenico nagnemo, vino skozi luknjico v peceljčku steče v kozarec.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura | Hudo
Archie McPhee je legendarna trgovina s hudojčki, ki jo je lastnik Mark Pahlow leta 1983 odprl v Seattlu, kjer obratuje še danes. Pred tem je najprej skoraj desetletje sodržavljanom hudoje prodajal le po pošti in tudi v spletni trgovini je žal mogoče kupovati le v ZDA. Najbolj legendaren izdelek znamke Archie McPhee, ki je na voljo že vse od noči čarovnic pred trinajstimi leti ter ga izdeluje še kup posnemovalcev, je konjska maska iz lateksa, ki si jo poveznemo čez glavo. Postala je spletni meme, priljubljena pa je tudi pri uličnih umetnikih.
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Kultura | Portret
Ana Lazovski, oblikovalka maske in pokrival
Pravkar se je vrnila iz Londona. Tam je bila na londonskem tednu klobukov, London hat week, med več kot sto klobuki z vsega sveta razstavljena tudi njena mrežasta stvaritev, poimenovana Radar. Na odprtju razstave se je trlo obiskovalcev in večina je seveda imela na glavi klobuke. Že na prvi pogled je bilo jasno, da gre za ljudi, ki imajo radi pokrivala, jih spoštujejo in želijo ohranjati tradicijo. Največji kompliment pa je doživela med kolegi in mentorji, saj nikomur ni uspelo razvozlati, kako je ustvarila svoj klobuk in kakšen material je uporabila.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Kultura | Hudo
Medtem ko je Don Hejny iz Nashvilla skrbel za ozvočenje na koncertih in so tako njemu kot nastopajočim zvezdam poleti očala nenehno lezla z nosu, se mu je porodila zamisel za izdelek, s katerim bi odpravil to težavo. Izdelek, za katerega, tudi če nosite korekcijska očala, verjetno sploh še niste pomislili, da ga potrebujete. Svojo protizdrsno žavbo za podmazovanje okvirjev očal, ki je narejena na osnovi čebeljega voska, je Hejny poimenoval nerdwax, vosek za piflarje. Tanek sloj tega voska, ki ga nanesemo na nosnik in zadnji del ročajev očal, ustvarja trenje med očali in kožo, zaradi česar očala ne lezejo z nosu. Okvir očal se mora sicer že sam po sebi dobro prilegati, pred nanosom voska pa ga je treba tudi očistiti in razmastiti, da zadeva deluje. Eno pakiranje žavbe, ki je spravljena v priročni embalaži, enaki kot vazelin za ustnice, naj bi zadoščalo za šest do osem mesecev podmazovanja; poraba je odvisna tudi od tega, ali ima očalonosec mastno kožo in koliko se poti.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Kultura | Hudo
Novopečeni starši so pogosto začudeni, koliko časa traja, da nahranijo svojega otroka. Tim Causa ni bil nobena izjema. Njegov sin Jack, ki je kot dojenček zahteval hrano vsaki dve uri, je nekoč očetu ob treh zjutraj služil kot navdih za novodobni pripomoček. Ta staršem omogoča nemoteno vlečenje palca po zaslonu pametnega mobilnega telefona, medtem ko na drugi roki leži dete in vleče cucelj stekleničke. Gre za posebno držalo, s pomočjo katerega so roditelji ali skrbniki med hranjenjem s stekleničko odrešeni držanja stekleničke in hkrati prek telefona povezani s svojim delom, svetovnim spletom ali igranjem igric tudi med dolgimi urami otrokovega sesanja. Namesto njih namreč stekleničko drži pametni telefon. Ali pa, z malo sreče, otrok sam drži stekleničko z obema rokama in s tem še telefon. Za množično izdelavo pripomočka, imenovanega swipe and feed, ’povleci in nahrani’, ki ga je mogoče prilagoditi različnim telefonom in stekleničkam, bo Causa še do konca tega meseca delal nabirko prek platforme za množično financiranje Kickstarter.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura | Hudo
Islandska oblikovalka Thorunn Arnadottir je med študijem na Royal College of Art v Londonu pred petimi leti premišljevala o svečah in o tem, kako bi to žrtvovanje voska popeljala na višjo raven, na primer z nečim, kar bi bilo skrito v notranjosti. Tako se je v njeni domišljiji porodilo kovinsko okostje. Mačke so se ji – s predenjem v enem in pihanjem v naslednjem trenutku – zdele ravno prav dvolična bitja za portretiranje njihove dvojne narave v nežni voščeni figuri s kovinskim osrčjem. V sodelovanju z razvijalcem izdelkov Danom Kovalom je izdelala na videz ljubko mucico, ki se s časom zaradi gorenja stenja in topljenja voska spremeni v strašljiv skelet. Mačja sveča z imenom kisa, kar po islandsko pomeni mucka, je bila v domovini avtorice leta 2013 razglašena za oblikovalski izdelek leta. Doslej so se ji pod znamko pyropet pridružili še jelen, zajec in ptica. Posamezna živalca gori približno dvajset ur. Poleg tega da je zanimivo spremljati njeno preobrazbo, res ni veliko sveč, ki bi za sabo, ko dogorijo, pustile karkoli drugega kot odpadek.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kultura | Hudo
Kdor poje, morda ne misli slabo, a posluh je žal tako redko posejan po svetu, da zna biti veselje do glasnega petja precej naporno za poslušalce. Sostanovalce in sosede ljubiteljev karaok so verjetno imeli v mislih razvijalci pripomočka, s katerim petje postane neslišno ali vsaj komaj slišno, če gre v resnici za dretje na vse grlo. Neslišni mikrofon, oksimoron, so si izmislili kje drugje kot na Japonskem. Prav tam je leta 1971 biznismen in v mladih letih glasbenik Inoue Daisuke izumil karaoke, katerih priljubljenost v domovini zlepa ne zamre in jih je mogoče prakticirati v posebnih lokalih, običajno odprtih med enajsto zvečer in tretjo zjutraj. Neme karaoke lahko sicer izvajamo kadarkoli in kjerkoli, tudi med vožnjo z vlakom ali med čakanjem nanj. Zadeva, ki je nataknjena okoli običajnega mikrofona, je videti kot plastični odmaševalec stranišča v črni barvi in ima notranjost obloženo z mehko peno, ki uduši zvok. Ko vanjo sopemo, ustvarjamo vlago, zato jo zavoljo higiene lahko peremo na roke. Neslišni mikrofon lahko priklopimo na računalnik, tablico ali pametni telefon. Če kupimo dva, se lahko neslišno deremo celo v duetu.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Kultura | Hudo
Tehnologija, ki omogoča tridimenzionalno tiskanje vsega mogočega, bo prej ali slej dala nov pomen tudi besedni zvezi hitra prehrana. Replikator hrane iz televizijske serije Zvezdne steze ali futuristična kuhinja iz Tatijevega filma Moj stric namreč sploh nista stvar znanstvene fantastike ali zelo oddaljene prihodnosti, saj si bodo mnogi ljubitelji novotarij lahko že kmalu privoščili sveže natisnjeno kosilo kar doma. Špansko zagonsko podjetje Natural machines, ki je med prvimi izdelalo tovrstno napravo, jo je poimenovalo foodini. Njihov kuhinjski čarodej natisne čisto prave, užitne obroke. Ti so za zdaj sestavljeni predvsem iz testa in vsega ostalega, kar se da utekočiniti ali zmleti v kašo in natisniti skozi šobe ter speči, zato so prve užitne tiskovine pice, različne testenine, hamburgerji, pecivo in čokolada. Naprava, ki je videti kot nekaj med tiskalnikom in pečico, naj bi bila kupcem kmalu na voljo za kakih tisoč evrov. Čeprav bodo tiskalniki hrane nemara nekoč res zamenjali mikrovalovne pečice, je treba trenutno pojesti res ogromno pic, da bi se tak nakup izplačal.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura | Hudo
Vsi zaljubljeni pari na svetu se srečujejo z enako težavo. Kadar se želijo objemati leže ali po ljubljenju objeti zaspati, jim je roka, na kateri ležijo, hudo v napoto. Iranski oblikovalec Mehdi Mojtabavi se je s to težavo odvečnega uda spopadel že pred desetletjem. A čeprav je bil njegov izdelek leta 2007 kot prototip z imenom love mattress ali ljubezenska žimnica ovenčan z oblikovalsko nagrado red dot, so lahko prvi kupci na žimnici za crkljanje, izvorno cuddle mattress, prespali šele sedem let kasneje. Gre za posebno žimnico, ki jo sestavljajo lamele iz spominske pene, med njimi pa so seveda mehke razpoke. Vanje je moč pogrezniti roke, da te med objemanjem ne zaspijo in niso v napoto. Tako narezljan jogi – ima tudi reže za nožne prste, ki pridejo prav, kadar spimo na trebuhu – seveda zahteva posebej raztegljivo rjuho. Odzivi na izdelek so sicer mešani. Nekateri so povsem razneženi nad udobnejšim žličkanjem, druge pa skrbi, kaj vse bi poleg rok in nog še lahko zašlo v reže; razen drobtin in kosmov prahu nedvomno tudi daljinski upravljalniki in mobilni telefoni.
