Saša Eržen
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Kultura | Hudo
Sezona sladoleda se počasi izteka, a nemara bo pogruntavščina, ki postane uspešnica, kjerkoli se pojavi, do naših slaščičarn in sladoledarn priplula naslednje poletje. Gre za sladoled v kornetu, ki ga obdaja oblak iz sladkorne pene. Pravljična sladica se je že pred leti sočasno pojavila na dveh tako oddaljenih koncih sveta, kot sta Girona v Španiji in Sydney v Avstraliji, letos jo strežejo tudi v Londonu. Sladkorna pena, ki ji v ZDA rečejo cotton candy, v Angliji candy floss, v Avstraliji pa fairy floss, je pri nas slaščica sejmov, luna parkov, kinematografskih multipleksov in različnih zabav za otroke. Pred malo manj kot dvema stoletjema je stroj za izdelovanje te povzročiteljice kariesa, kako ironično, iznašel ameriški zobozdravnik. Sladkorna pena je namreč v celoti narejena iz sladkorja, ki ga segrejejo in centrifugirajo v posebnih napravah, mogoče pa ji je dodajati barvila ali arome. Kombinacija s sladoledom, v kateri zdaj doživlja renesanso kot oblaček, je videti tako ljubka, da mnogi rade volje pozabijo na njeno nezdravo bistvo.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Kultura | Hudo
Otroci dojemajo čas precej drugače kot odrasli, saj se občutek za čas razvije z leti, pa tudi z obveznostmi in odgovornostmi, ki jih prinese odraščanje. Včasih otroci svojih ročnih ur niso dobili pred vstopom v šolo, zdaj pa obstajajo ure za najmlajše, ki čas prikazujejo tudi s sličicami, ne le s številkami. Ura octopus je namenjena otrokom od treh do osmih let in ima ekranček, na katerem se poleg časa pojavi še ikona za dejavnost, ki naj bi jo otrok povezal z določenim trenutkom v dnevu in jo takrat izvedel; na voljo je kakih 600 različnih ikon, ki jih nastavijo starši. Pametna ura naj bi skrbela za samostojnost in časovno opismenjevanje otrok, hkrati pa podmladku pomagala privzgojiti dobre navade. Kolikokrat morate na primer frocu reči, naj si umije zobe? Zdaj mu lahko to naroči kar ura na roki. Ko mu začne na ekrančku utripati podoba zobne krtačke, si otrok steče umit zobe in nato s pritiskom na gumbek potrdi, da je zadeva opravljena, kar nato ura prek pametnega telefona sporoči vam. Staršem za učinkovit pripomoček, ki pomaga disciplinirati male upornike, nedvomno ne bo škoda denarja.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Kultura | Hudo
Avgust je nedvomno pravi čas, da ljudje začnejo razmišljati o božičnih darilih, so pomislili pri britanskem proizvajalcu spodnjega perila Bluebella in potrošnicam ponudili velikanske sijoče pentlje, v katere se lahko zavijejo in tako svoje najdražje obdarijo kar same s sabo. Darilna pentlja za telo, ki je sicer prek spleta pri raznih ponudnikih in v precej različicah – od cenenih poliestrskih do dražjih satenastih – na voljo že kakih pet let, pod žaromete vsakič pride prav nekaj mesecev pred božičem ter nato še enkrat pred valentinovim. Zanimivo, da vsi ponudniki na vseh fotografijah vanje zavijajo izključno gole ženske. Ker so vso svojo domišljijo očitno pokurili na imenih svojih bolj ali manj generičnih pentelj, kot so nagajivi vozel (naughty knot) in odvij me (unwrap me), se je treba pri izbiri barv zadovoljiti z belo, črno ali rdečo. Čeprav je videti, kot da je pentljo lahko nadeti, obstajajo slikovna navodila za njeno oblačenje oziroma zavezovanje, posameznih korakov pa je najmanj ducat. Za tiste, ki želijo dočakati božič pripravljene, je nemara res najboljše, da začnejo vaditi čim prej.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Kultura
V svetu, ki ga poganja kapital, je nepredstavljivo, da bi bilo oblačilo cenjeno, a hkrati na voljo brezplačno. Še posebej, če gre za visokokakovosten, lokalno izdelan oblikovalski kos. Prav takšne so srajce, ki nastajajo za projekt shirting. Gre za navdihujoč modni projekt, ki poteka že dve leti in vzpostavlja alternativo prevladujočemu modelu množične proizvodnje in rabe oblačil. Temelji na kritičnem razmisleku o sodobni modi, modni industriji, čezmerni potrošnji in učinkih, ki jih imajo te na posameznike, družbo in okolje.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Kultura | Hudo
Priprava sušija velja za zamudno in zapleteno. Novozelandska pogruntavščina, imenovana sushezi – že izgovarjava sušizi napeljuje na to, da je s tem pripomočkom izdelava sušijevih rolic popolnoma enostavna –, poskrbi, da se ročno zvijanje sušija, za katero potrebujemo rogoznico iz bambusa in nekaj spretnosti, spremeni v hitrostno streljanje sušijevih zvitkov. Plastični valjasti pripomoček, ki spominja na bazuko ali gigantsko injekcijo, je sestavljen iz dveh polovic, dopolnjujeta ga pokrovček in bat. S pomočjo slednjega maso stisnemo, da postane kompaktna, in nato kot klobaso iztisnemo iz naprave. A ne prehitevajmo. Sushezi najprej razpremo in ga na notranji strani rahlo naoljimo. V obe polovici naložimo riž, nanj pa polnilo. Polovici nežno stisnemo skupaj, zapremo in s potiskanjem bata riževo maso izbrizgamo na plahto iz alge, ki jo nato ovijemo okoli mase. Sushezi je uporaben še za pripravo sladic, kot je čokoladna salama, vanj lahko damo tudi testo za piškote ali maso za polpete, ki jih nato narežemo na kolobarje in spečemo. Če ustrezno polnilo nabrizgamo na vlečeno testo, je mogoče tako preprosto zarolati celo mini burek ali pito.
-
5. 8. 2016 | Mladina 31 | Kultura | Hudo
Rastline, ki lebdijo v zraku, pri tem pa se še vrtijo, so videti hudo futuristično. Gre za najnovejši hit med lončnicami, ki bo s pomočjo podpornikov na Kickstarterju zaživel to jesen. Zmago nad težnostjo omogoča princip magnetne levitacije, s pomočjo katerega delujejo tudi superhitri vlaki; rastline lebdijo v zraku zaradi odbojne sile med magneti v lončku in tistimi v podstavku, priklopljenem na elektriko. Nenehno vrtenje lončka sprožimo, ko ga nežno zasukamo, poskrbi pa, da je lončnica enakomerno osončena. Simon Morris, ki je ustvaril lyfe, kot se imenuje eden od tovrstnih izdelkov, je s svojimi sodelavci iz neklasičnega oblikovalskega podjetja, delujočega na Švedskem, že prej naredil namizne svetilke z imenom flyte, pri katerih lebdi in sveti žarnica. Lebdenje predmetov in lončnic nedvomno poskrbi za pridih čarobnosti, nezemeljskosti v vsakem domu ali pisarni. Japonsko podjetje Hoshinchu, ki ponuja lončke z lebdečimi bonsaji, sprejema prednaročila za november in december, a le v ZDA, Kanadi in na Japonskem, lončnice lyfe pa naj bi pošiljali že septembra, tudi v Evropo.
-
29. 7. 2016 | Mladina 30 | Kultura | Hudo
Kolesarjenje v poletni vročini je eden najljubših slovenskih rekreativnih športov. Če na katerem od hrvaških otokov z avtom prehitite trpina, ki na kolesu sopiha v klanec v najhujši pripeki, gre bržkone za naše gore list, ki tudi med dopustom ne popušča. Tovrstnim superjunakom bi še kako prav prišel hladilni brezrokavnik za preprečevanje pregrevanja telesa. Namenjen ni le kolesarjem, tekačem, pohodnikom, motoristom in vsem, ki morajo delati pod žgočim soncem, pač pa tudi bolnikom z multiplo sklerozo, ki bi se morali izogibati vročini, ker lahko ta spodbudi simptome bolezni. Brezrokavnik deluje na principu evaporacije in telo hladi s tem, da izhlapeva voda, s katero je prepojen. Hlajenje je učinkovitejše, če se premikamo, saj je takrat zaradi večjega pretoka zraka izhlapevanje intenzivnejše. Na voljo je v različnih barvah – tudi roza, srebrni ali vpadljivo rumeni za boljšo vidljivost – in več velikostih, celo otroški. Pred uporabo ga je treba le namočiti v vodi, dobro ožeti in že je pripravljen za pet- do deseturno ohlajanje.
-
22. 7. 2016 | Mladina 29 | Kultura | Hudo
Pred dvema tednoma so pred pravoslavno cerkvijo v Ljubljani odkrili bronasti kip srbskega jezikoslovca in filologa Vuka Karadžića. Kip je darilo mesta Beograd, za podstavek pa je poskrbela Mestna občina Ljubljana. Prav na podstavek se je prikradla napaka, saj so priimek narobe zapisali kot Karađžić, v tem tednu pa naj bi zadevo popravili. Očitno gre za svojevrstno slovensko folkloro, pri kateri z obeležjem oskrunijo tisto, kar naj bi v bistvu slavili. Kot so jezikoslovcu podtaknili nepravo črko, so glasbenikoma, ki ju imajo mnogi za največja svojega naroda, pokvečili glasbilo. Betonski spomenik bratoma Avsenik, ki ga je naročila občina Radovljica, že malo manj kot tri leta stoji sredi krožišča v Lescah. Poleg velikanske klaviature z napisom Avsenik ga sestavljajo tri štirimetrske harmonike okoli zaprte marele. Tipke, ki naj bi predstavljale črne tipke na klavirju in harmonikah, so razporejene napačno, saj namesto zaporedja dve-tri-dve-tri itd. stojijo skupaj samo po tri, na vseh štirih glasbilih. Avtor kipa Klemen Rodman je ob odprtju zatrjeval, da ne gre za napako. Zagotovo ne. Gre za blamažo.
-
22. 7. 2016 | Mladina 29 | Kultura | Portret
Njegov prvi oblikovalski izdelek je bil plonk listek v srednji šoli. Pred testom iz francoščine, ki mu ni šla, je poskeniral etiketo s plastenke coca-cole, v programu photoshop izbrisal hranilne vrednosti izdelka ter ostale podatke in jih nadomestil z nepravilnimi francoskimi glagoli. Kljub temu da se je, namesto da bi vadil francoščino, celo noč učil oblikovanja s photoshopom, je pri kontrolki dobil oceno štiri. Ugotavlja, da ga je pri ustvarjanju vedno vodilo to, kako bi si nekaj olajšal. Da je bila najprej potreba, ne želja biti oblikovalec. Kasneje je spoznal, kako uporabne so te veščine, da jih je mogoče celo študirati in da tako lahko v življenju počne nekaj, kar se mu zdi zabavno.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Kultura | Hudo
Pred leti so pri Mattelu udarili mimo s knjigo Lahko sem računalničarka, v izvirniku I can be a computer engineer.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Kultura | Portret
Damijan Stepančič, ilustrator in stripar
Smisel in bistvo ilustracij vidi v tem, da v likovnem jeziku pripovedujejo zgodbo. Pri slikarstvu, ki ga je študiral na Akademiji za likovno umetnost, je ves čas pogrešal prav zgodbo, zdelo se mu je preveč abstraktno. A po zaslugi študija je dobil dobro risarsko in slikarsko izobrazbo, takoj po njem pa je začel ustvarjati zgodbe kot ilustrator.
-
1. 7. 2016 | Mladina 26 | Kultura | Portret
Čeprav si je že od prvega razreda osnovne šole želel postati igralec, še slabi dve desetletji ni dobil nobene vloge, niti kot statist. Morda je za to krivo tudi dejstvo, da je od štirinajstega leta, ko se je s starši iz okolice Zagreba preselil v Slovenijo, živel v Brežicah. Ker priložnosti za igralsko udejstvovanje ni bilo, si jih je moral ustvariti sam. V srednji šoli je začel snemati filmčke z mobilnim telefonom, pred sedmimi leti je napisal in režiral spletno nadaljevanko Dan ljubezni, v kateri je igral s svojimi cimri, in lani zakuhal še nizkoproračunsko, a visokokakovostno serijo V dvoje.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Kultura
»Saj še nisem moški,« se brani 12-letni deček Hamid, ko ga jutro po brutalnem talibanskem napadu na moške v njegovi vasi mati zbudi in mu preda znatno prevelike sandale pokojnega očeta ter ga v njih popolnoma samega pošlje na pot proti Zahodu. Če bi ostal, bi lahko naslednjič ubili njega, kot so preostale moške v vasi. Tako se na začetku stripa z naslovom Superga Hamid v očetovih sandalah odpravi na potovanje, ki bo trajalo tri leta in šest tisoč kilometrov.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Kultura | Hudo
Zlaganje perila je očitno tako nepogrešljivo, hkrati pa tako naporno in zamudno, da nedavna napoved prvega gospodinjstvom namenjenega avtomata za to opravilo in odzivi, ki jo spremljajo, skušajo vzbuditi vtis, da gre za nekaj tako revolucionarnega kot pri prvem električnem pralnem stroju leta 1907.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Kultura | Hudo
Evropsko ali svetovno prvenstvo v nogometu je za tržnike mednarodnih blagovnih znamk vedno priložnost za lepljenje nogometnih motivov in nazivov na vse po spisku.
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Kultura | Hudo
Čeprav se je letos aprilsko vreme razlezlo še v maj in junij, naj bi bili meseci brez črke r v imenu po ljudskem izročilu primerni za sedenje na tleh v naravi.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Kultura | Portret
Kolja Saksida, avtor in producent animiranih filmov
Ko je bil majhen, je na vprašanje, kaj bo, ko bo velik, odgovoril, da bo raziskovalec. Ni pristal daleč od svoje otroške želje, saj ves čas nekaj raziskuje in se uči. Postal je raziskovalec in ustvarjalec animiranega sveta.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Kultura | Hudo
Pri brazilski fundaciji Dorine Nowill, ki skrbi za vključevanje slepih in slabovidnih v družbo, so se domislili ingenioznega in tako logičnega pripomočka za učenje branja in pisanja v brajici, da se človek vpraša, zakaj tega ni kdo iznašel že prej.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Kultura | Hudo
Uporaba nagobčnika, ki psu preprečuje tako lajanje kot grizenje, je pri nas obvezna le za tiste, ki so že kdaj koga ugriznili in so vpisani v register nevarnih psov.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Kultura
Mehkoba je prva beseda, na katero pomisliš ob Donni Wilson in njenem oblikovanju. Prav takšno mehkobo je iskala režiserka Ivana Djilas za lutke v predstavi Medved in mali, ki je narejena po slikanici nemške avtorice Katje Gerhman, namenjena predšolskim otrokom od drugega leta starosti in je bila pred kratkim premierno uprizorjena na malem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Delo Wilsonove je Djilasova spoznala med raziskovanjem po spletu, in namesto da bi katerega od slovenskih ustvarjalcev prosila, naj skopira njeno estetiko, je stopila v stik z izvirno oblikovalko, ta pa je bila nad predlogom za sodelovanje navdušena.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Kultura | Hudo
Meso tarantele, krokodila, kenguruja, želve, žuželk, zajca, goloba, kače in žabe ima bojda zelo podoben okus; okus po piščancu. Zdaj se je vsem naštetim pridružil še lak za nohte, ki je užiten.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Kultura | Hudo
Če prisloniš uho k školjki, običajno slišiš šumenje, a če to storiš na Japonskem, lahko slišiš radio. Japonska radijska postaja z imenom bay fm 78 namreč stotim z žrebom izbranim poslušalcem ponuja možnost, da za 3980 jenov (kar je približno 33 evrov) kupijo radio v školjki.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Kultura | Hudo
Omrežje Twitter je med katoličani vse bolj priljubljeno. Papežev uradni profil @Pontifex je nastal pred štirimi leti, še pod Benediktom XVI., ki ga je utelešal Nemec Joseph Ratzinger, z njegovim odstopom pa je izginilo tudi vseh 38 njegovih objav.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Kultura | Portret
Mateja Benedetti, kostumografinja in modna oblikovalka
Za njo je doslej najbolj produktivno leto, saj je ustvarila okoli deset gledaliških kostumografij in eno za opero, za katero je bilo treba zasnovati in izdelati nič manj kot 200 kostumov. Gre za opero Otello, ki sta jo producirala SNG Opera in balet Ljubljana ter Cankarjev dom. Zanjo so kostume delali eno leto, a Mateja Benedetti pravi, da je šlo vse gladko, zanjo je bilo celo lažje kot pri kaki predstavi s samo šestimi kostumi.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Kultura | Hudo
Indija je največji porabnik jedilnega pribora za enkratno uporabo; vsako leto naj bi odvrgli kar 120 milijard plastičnih žlic in vilic.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Kultura | Hudo
Majhna rumena podmornica, ki služi kot cedilo oziroma potopilo za čajne lističe, ter zajemalka v obliki legendarne pošasti iz jezera Loch Ness sta le dve od uspešnic, zakuhanih v izraelskem oblikovalskem studiu Ototo, ki deluje v Tel Avivu in katerega ime v hebrejščini pomeni nekaj takega kot kmalu, vsak čas, v naslednjem trenutku, zdaj zdaj.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Kultura | Hudo
V japonskem mestu Kavasaki lahko nasproti železniške postaje v trgovskem centru More’s na poti v klet preizkusimo najkrajše tekoče stopnice na svetu, ki so vpisane v Guinnessovo knjigo rekordov in imajo celo ime, puchicalator.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Kultura | Hudo
Sredi marca je nebo nad Londonom preletavala deseterica golobov na posebni misiji. Opremljeni s kot pero lahkimi tehnološkimi nahrbtnički, v katerih so bili senzorji za zaznavanje ozona, dušikovega dioksida in hlapnih organskih spojin, so prek platforme Twitter sproti razkrivali onesnaženost zraka nad angleško prestolnico.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kultura | Hudo
Ne veste, kaj bi svoji roditeljici podarili ob materinskem dnevu? Morda liposukcijo, jedre prsi, manjši nos? Z malo sreče vas to ne bo stalo čisto nič.
