Urša Marn
-
1. 11. 2013 | Mladina 44 | Politika
Se spomnite, kako je bivši premier Janez Janša junija lani, malo preden si je država sposodila denar na ameriškem trgu, strašil, da nas čaka grški scenarij in da utegnemo zaprositi za finančno pomoč, če v ustavo ne zapišemo fiskalnega pravila, pa tudi, da nam grozi nelikvidnost in bo zmanjkalo denarja za učiteljske plače, če nam ne bo uspelo prodati obveznic? Ekonomist Jože P. Damijan je že tedaj opozarjal, da finančni trgi, se pravi vlagatelji, ob takšnih izjavah postanejo izjemno živčni. Dokazal je, da bi se Slovenija v ZDA lahko zadolžila po bistveno nižji ceni, če bi politiki znali brzdati jezik.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Ekonomija
Darko Končan se je za uvedbo sodobnega nepremičninskega davka zavzemal že pred več kot desetletjem, ko je bil še državni sekretar na ministrstvu za finance. Zdelo se mu je krivično, da samo del lastnikov nepremičnin plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Enako razmišlja še zdaj, ko na davčno politiko države gleda od zunaj, kot zasebni davčni svetovalec. Prepričan je, da je s tem davkom bremena gospodarske krize mogoče bolj solidarno porazdeliti med vse socialne sloje, kot če bi se vlada odločila, da proračun pokrpa s kriznim davkom.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Politika
»Slovenija ne bo zamajala Evrope. Lahko pa prav zato, ker politično ne pomeni nič, služi kot poskusni zajček za stresne teste v bankah in tudi za kaj drugega,« pravi ekonomist Neven Borak. Ni edini, ki tako misli. Da smo poskusni zajček, je pred kratkim pisal tudi britanski The Economist. Kakšen eksperiment naj bi bruseljski laboratorij izvajal na Sloveniji?
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Ekonomija
Neven Borak: »Zahtevati uravnotežen proračun sredi najhujše krize je neumnost.«
Evropska unija je obsedena s fiskalnimi pravili. Čemu so fiskalna pravila sploh potrebna, če se jih ne držimo, ali so res vsi narodi sposobni samoomejevanja, pa tudi, zakaj je finančna strogost v času gospodarske depresije nerazumna – o tem s prof. Nevenom Borakom, strateškim analitikom Banke Slovenije, nekdanjim direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev in soavtorjem knjige Fiskalna pravila.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Politika
Nekdanji predsednik vlade Janez Janša rad tvita. Minuli teden je javnost obvestil, da je »nov račun za virantovanje zajeten«. Registrirana brezposelnost naj bi bila v pičlih štirinajstih dneh naglo narasla. Konec septembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 114.669 brezposelnih, le dva tedna pozneje pa že 118.240 ali skoraj štiri tisoč več. Janša zavaja (kar pa ne pomeni, da prevelika brezposelnost v Sloveniji ni problem). Zavod za zaposlovanje na spletni strani vsak dan objavi tekoči podatek o številu registriranih brezposelnih. Številka, na katero se sklicuje Janša, je neuradna, le orientacijska.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Politika
Janez Koželj: »Mesta niso grajena za avtomobile, ampak za ljudi«
V mestni hiši sva bila dogovorjena nekaj ur po tem, ko je prispel na Brnik. S skupino študentov arhitekture je bil na strokovni ekskurziji na Danskem. »Upam, da se bom lahko pobral od kulturnega šoka,« je rekel. Skoraj ves intervju je stal. Nemirni duh, nenehno v akciji. Prof. Janez Koželj opravlja tri službe hkrati: poučuje urbanistično oblikovanje na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, vodi arhitekturni biro in je politik – že drugi mandat je podžupan Ljubljane in prvi mestni arhitekt. Ko mu je župan Zoran Janković ponudil mesto podžupana, je omahoval. Potem pa spoznal, da samo tako lahko zares kaj spremeni. »Z akademske distance je lahko kritizirati. V politiki pa moraš biti operativen, moraš odločati, tudi če odločitve komu niso všeč.« In takšnih, ki jim kaj ni všeč, je vedno veliko. Enkrat se razburjajo zaradi prenove osrednje tržnice, drugič zaradi vrtičkov, zadnje dni pa zaradi delne zapore Slovenske ceste za osebne avtomobile. Nered, ki zaradi te zapore nastaja, razume kot nekaj pozitivnega. »Vožnja z osebnim avtomobilom skozi mesto ni ne ekološko ne ekonomsko upravičena, ogroža pa tudi življenja.«
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Ekonomija
Če ne bo šlo kaj hudo narobe, bo Slovenija z novim letom končno, po več kot desetletju omahovanja, dobila sodoben davek na nepremičnine. Ta ne prinaša samo dodatnih 205 milijonov evrov v javno blagajno, temveč tudi pravičnejšo in solidarnejšo porazdelitev bremen krize med bogate in revne. V obdavčitev bo zajetih bistveno več nepremičnin kot doslej, med drugim tudi sakralni objekti in uradno evidentirane črne gradnje.
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Ekonomija
Aljoša Tomaž: »Še vedno se lahko rešimo sami.«
Aljoša Tomaž je skoraj trideset let delal v bančništvu, med drugim je bil član poslovodstva Ljubljanske banke in pooblaščenec Banke Slovenije v njeni predsanaciji, predsednik uprave Abanke ter prvi mož KD banke. Po upokojitvi se je vrnil v upravni odbor KD Group, postal pa je tudi član strateškega sveta vlade, ki Alenki Bratušek svetuje, kako zagnati gospodarsko rast in Slovenijo potegniti iz krize.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Družba
Aleš Žnidaršič in Katja Žlajpah sta partnerja v arhitekturnem biroju Multiplan arhitekti, pa tudi zasebno. Njun zadnji projekt je enodružinska hiša na Katarini nad Ljubljano, priljubljeni izletniški točki nedeljskih pohodnikov.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Ekonomija
Bruseljski politiki so vse bolj optimistični. Svetovno javnost, predvsem finančne trge, skušajo prepričati, da je najhujše mimo in da je Evropa na poti k okrevanju. Tako je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso sredi septembra na zasedanju Evropskega parlamenta dejal, da je Evropa »na pravi poti«, kar naj bi dokazovali znaki okrevanja v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji. V resnici so te države še globoko v krizi in odrešitev za Evropo še ni tako blizu. So pa blizu evropske volitve, zato bruseljski politiki načrtno prodajajo uspeh. Govor Barrosa je bil bolj uvertura v uradni začetek volilne kampanje kot pa realna ocena stanja. Prav bližina evropskih volitev, te bodo spomladi prihodnje leto, je razlog, zaradi katerega si Bruselj v programu finančne pomoči ne želi še ene države. To bi namreč pokvarilo vtis o napredku.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Ekonomija
»Govoriti, da se škodi turizmu – s tem se strinjam. Ljudje, ki kradejo, jemljejo, polnijo svoje žepe, so sramota za hrvaški turizem. Sporočam jim: pregledali bomo vaše premoženje in prišli do vašega denarja ... Kdor goljufa proračun, se mora zavedati, da s tem goljufa državljane Hrvaške in da zanj ni milosti!« Tako ostro se je hrvaški finančni minister in eden bolj priljubljenih hrvaških politikov Slavko Linić odzval na kritike, da je sredi turistične sezone sramotno zapirati gostinske lokale po Jadranu, denimo razvpiti hvarski Carpe Diem Beach na Peklenskih otokih. Tega so hrvaški davčni inšpektorji začasno zaprli, ker so odkrili, da lastniki lokala niso izdajali vseh računov, poleg tega pa so v blagajni lokala našli kar 120 tisoč kun ali skoraj 16 tisoč evrov neevidentiranega denarja. Pomagalo ni jadikovanje lastnikov, češ da gre za turistični objekt svetovnega slovesa, ki je pomembno prispeval k razcvetu hvarskega turizma po koncu domovinske vojne. Ali da je prav na dan inšpekcijskega nadzora prišlo do električnega mrka, zaradi česar niso mogli natisnili računov. Ali celo argument, da so bili v času inšpekcijskega nadzora v lokalu prisotni nadvse ugledni domači in tuji gostje, od župana Budve, različnih poslovnežev, hotelirjev, bankirjev do Anteja Todorića, sina lastnika Agrokorja. Davčni inšpektorji so lokal zapečatili za nekaj dni, lastnikom pa zaračunali 200 tisoč kun ali približno 26 tisoč evrov kazni.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
Poklic zdravnika je eden najzahtevnejših. Zanj sta potrebni vrhunska izurjenost in popolna predanost. Usodna je lahko že ena sama napaka. Še huje. Zdravnik lahko naredi vse prav, skladno z medicinsko doktrino, pa gre vseeno kaj zelo narobe. Zahtevna operacija se lahko konča s trajno invalidnostjo ali celo smrtjo bolnika. To pa lahko vodi v visoke odškodninske zahtevke. Prav zato je nujno, da zdravnika varuje zdravstvena ustanova, v kateri je zaposlen oziroma s katero ima sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Nedopustno bi bilo, da bi delodajalci zdravnike pustili na cedilu celo tedaj, ko bi bilo očitno, da niso storili napake, in bi breme odškodninskih tožb padlo na ramena zdravnikov, kar se je zgodilo vrhunskemu slovenskemu nevrokirurgu, akademiku prof. dr. Vinku Dolencu. Če se bo dopustilo, da bodo zdravniki iz svojega žepa krili večmilijonske odškodnine, in to celo, kadar so te povsem neupravičene, bo to v Sloveniji pomenilo začetek konca medicine. Kdo pri zdravi pameti pa si bo še upal opraviti zahtevno operacijo na možganih ali odprtem srcu ali presaditi ledvico, če bo s tem tvegal obubožanje.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Politika
»Pri vsem skupaj gre za velik nateg slovenske javnosti.« Tako pregled kakovosti sredstev na ravni slovenskega bančnega sistema in izvedbo novih stresnih testov za deset bank komentira Marko Golob, nekdanji član uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Po njegovem je pregledovanje bank, ki naj bi ga opravili tujci, neprimerno in namenjeno le temu, da se dobi vpogled v bančni sistem, v katerem se vrtijo veliki denarji. »Zdaj bodo pač tujci odločali, kako in komu prodati naše banke, tokrat prek slabe banke, slovenski davkoplačevalci pa bomo dali tri milijarde evrov.«
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Ekonomija
Slovenija je v položaju, ko je tako rekoč vseeno, kakšno vlado ima. Levo ali desno. O ključnih politično-ekonomskih usmeritvah države ne odloča naša vlada, temveč Berlin in Bruselj. Slovenija je degradirana na raven podložne kolonije, tako kot druge države evropskega obrobja. Bolj ko upoštevamo nasvete Berlina in Bruslja, v globljo recesijo tonemo. S tem se lahko sprijaznimo, lahko pa naredimo zasuk. »Zakaj pa ne bi bila Slovenija pobudnica oblikovanja skupine držav na obrobju EU, ki bi nastopala kot blok proti nemški varčevalni ihti,« predlaga ekonomist Aleksandar Kešeljević. Rešitev je lahko v oblikovanju nekakšne novodobne različice neuvrščenih, ki bi se uprli bruseljsko-nemški hegemoniji.
-
12. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
Iz manevra v manever do končne zmage
»Do zdaj se je še vedno izkazalo, da sem imel na dolgi rok prav,« je decembra 2011 samozavestno izjavil Marko Jaklič. Na zadoščenje je čakal osem let. Svojo na črno zgrajeno počitniško rezidenco na Selu nad Polhovim Gradcem bo zdaj lahko legaliziral. To mu omogoča novi prostorski načrt občine Dobrova - Polhov Gradec, s katerim se je namenska raba Jakličevih parcel spremenila tako, da je gradnja na njih dovoljena. To pa Jakliču omogoča pridobitev gradbenega dovoljenja za naknadno legalizacijo.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Politika
Marko Kržan: Demokratični socializem je kot trdno jeklo
Danes si marsikateri kritik, ki je nasprotoval slovenskemu vstopu v tranzicijo, mane roke, češ da je kriza pritrdila kritikom. Vendar to ne drži! Slovenija ni bila uspešna kljub zavračanju liberalnih receptov, ampak ravno zaradi tega! Okrog leta 2004 so »elite« začutile, da tako ne gre več naprej. To ne pomeni, da je bil takratni družbenoekonomski model izčrpan, ampak da si v njem »elita« ni mogla zagotoviti toliko moči in bogastva kot drugod. No, v zadnjem desetletju je našemu političnemu razredu uspelo bistveno zmanjšati zaostanek za vzhodnoevropskimi. Za univerzalnejše primere je treba v Južno Ameriko, primerjati je treba nazadovanje teh držav pod neoliberalno taktirko v osemdesetih in devetdesetih letih z napredkom v novem tisočletju. V konvencionalnem ekonomskem smislu in z vidika politične samostojnosti ter družbenega standarda je razlika očitna. Tudi v Evropi so bile uspešne tiste države, ki so se oddaljile od neoliberalnega modela. Kaj manjka Švedski? Primerjava med Francijo in Nemčijo pokaže, da sta med letoma 1991 in 1997 rasli z enakim tempom. Francija je v tem obdobju dosegla 67,4 odstotka povprečnega nemškega BDP-ja, po nemških neoliberalnih reformah pa je Nemčijo celo prehitevala, tako da je med letoma 2003 in 2010 dosegla skoraj 73 odstotkov nemškega BDP-ja. Morda bo kdo rekel, da gre Franciji v krizi slabše. Morebiti, a to je prej posledica liberalnih ukrepov v tej državi in Evropske unije kot pa slabosti francoskega modela.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Ekonomija
Jože Mencinger: »Vlada bi se morala upreti Bruslju«
Eno je dober namen, po katerem je nova vlada bolj leva, socialno usmerjena in strpnejša. Drugo je realnost. Dosedanja ekonomska politika kaže predvsem, da smo v dvajsetih letih postali zakotna provinca na milost in nemilost prepuščena evrobirokraciji, ki se z vsiljevanjem »pomoči« izživlja na majhnih članicah, da bi prikrila svojo nesposobnost, nemoč in krivdo za razmere v EU.
-
27. 7. 2013 | Mladina 30 | Politika
Slovenske banke še vedno niso očiščene slabih terjatev, doslej niso izvedli še niti pilotnega prenosa manjšega dela terjatev NLB na slabo banko, je pa zato znana višina prejemkov, ki jih bodo dobili neizvršni člani upravnega odbora slabe banke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank. Zneski niso skromni. Štirje neizvršni direktorji bodo dobili mesečno plačo v višini 2000 evrov bruto, poleg tega pa bodo za posebne izkušnje in veščine dobili še mesečno doplačilo v višini 4000 evrov bruto.
-
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Ekonomija
Uroš Čufer: Ne verjamem, da lahko iz krize pridemo brez privatizacije.
Nekdanji bankir dr. Uroš Čufer je že dvanajsti minister za finance v kratki zgodovini samostojne Slovenije in tisti, od katerega se pričakuje največ. Država je v globoki recesiji in še kar tone. Čuferju ni lahko. Po eni strani nanj pritiska Bruselj, ki pričakuje, da bo čim prej zakrpal proračunsko luknjo, po drugi strani pa koalicijski partnerji in sindikati, ki pričakujejo, da bo javne finance spravil v red s filigranskimi rezi v socialne pravice. Manevrski prostor je ozek in vsaka napaka lahko drago stane. Če še bolj dvigne davke, zaduši gospodarsko rast. Če pretirano varčuje, prav tako. Zagovarja pristop, da je treba slabe novice povedati takoj, ker da so tako manj boleče. Odkrito navija za privatizacijo, pravi pa tudi, da bi morali v Sloveniji zbrati politični pogum za odločnejše reze v pokojnine, plače in socialne transferje.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Ekonomija
V rebalansu letošnjega proračuna je za dokapitalizacijo sistemsko pomembnih bank, ki ne dosegajo zahtevane kapitalske ustreznosti, rezerviranih 1,2 milijarde evrov. NLB potrebuje 500 milijonov evrov, NKBM 400 milijonov, Abanka pa vsaj 90 milijonov. Dokapitalizacija vseh treh bank mora biti opravljena hkrati s prenosom njihovih slabih terjatev na Družbo za upravljanje slabih terjatev bank. Toda ali bodo predvideni zneski zadoščali? Na to bo mogoče odgovoriti šele, ko bo znano, po kakšni ceni bo slaba banka odkupovala slabe terjatve bank.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Ekonomija
Za izhod iz krize je nujno, da banke spet kreditirajo gospodarstvo. Brez tega ne bo okrevanja. Da bodo banke spet začele kreditirati gospodarstvo, jih je treba sanirati, z njimi vred pa tudi prezadolžena podjetja. Vendar to ne pomeni, da naj se slabe terjatve na vrat na nos prenesejo na slabo banko. Če kje, je prav tu potrebna previdnost. Ker je prostora za mahinacije veliko, je treba že v postopku prenosa slabih terjatev na slabo banko zagotoviti neodvisen nadzor revizorja in jasna pravila igre, pa seveda tudi sankcije za morebitne kršitve, saj se s tem bistveno zmanjša možnost namernega oškodovanja države oziroma davkoplačevalcev.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Družba
Je obrezovanje fantkov iz verskih razlogov v Sloveniji res prepovedano oziroma celo kaznivo in mora zdravnik, ki ta poseg opravi, v zapor? Ne. Če bi namreč šlo za kaznivo dejanje, ga javne in tudi zasebne zdravstvene ustanove v Sloveniji ne bi ponujale kot samoplačniško storitev. Univerzitetni klinični center v Ljubljani obrezovanja iz verskih razlogov ne izvaja že od leta 2010, vendar ne zato, ker bi bilo prepovedano, temveč ker kot terciarna zdravstvena ustanova za operativni poseg računa 700 evrov, to pa je tolikšen znesek, da starši otroke na obrezovanje raje odpeljejo v katero od slovenskih splošnih bolnišnic, k zasebnemu zdravniku ali pa v tujino.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Politika
Verske skupnosti so bile doslej oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za objekte, ki so namenjeni verski dejavnosti, torej za cerkve, kapele, župnišča, semenišča, verske šole, samostane, molilnice ... Zakon o davku na nepremičnine pa predvideva, da se tudi ti objekti obdavčijo z 0,5-odstotno davčno stopnjo. Ali verske skupnosti, tudi rimskokatoliška cerkev, ki je največja med njimi, takšno breme sploh lahko prenesejo, zlasti še, ker bo RKC po novem dolžna plačevati tudi 0,5-odstotni davek na gozdna zemljišča, ki jih je dobila z denacionalizacijo? »Predlagane 0,5-odstotne davčne stopnje večina naših župnij in izobraževalnih ter kulturnih ustanov ne bi zmogla poravnati. Uvedba davka bi vodila v zaprtje šol in vrtcev, pa tudi cerkva in župnij,« trdijo v Slovenski škofovski konferenci.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Petek popoldne. Dopisna seja vlade. Na dnevnem redu so interventni ukrepi. Ministri določijo besedilo zakona, s katerim se za tri odstotke znižuje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in omejuje porodniško nadomestilo na dvakratnik povprečne plače. Od avgusta dalje. Začasno. Dokler gospodarska rast ne preseže 2,5 odstotka BDP-ja. Kriza je, treba je varčevati. V petek popoldne se porežejo socialne pravice najbolj ranljivim skupinam. Na dopisni seji. Brez soglasja socialnih partnerjev. Bi vlada lahko ravnala še bolj zahrbtno in strahopetno?
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Ekonomija
Javna obravnava predloga zakona o davku na nepremičnine je končana. Ministrstvo za finance bo opravilo pogovore s tistimi, ki so dali poglobljene pripombe, nato gre zakon v zadnje medresorsko usklajevanje, septembra pa v državni zbor. Spremembe so sicer še mogoče, vendar na ministrstvu pravijo, da pri davčnih stopnjah ne bodo bistveno popuščali. Namen je, da se z davkom zbere približno 480 milijonov evrov na leto, od česar bo polovica pripadla državnemu proračunu, polovica proračunom občin. Tega namena ni mogoče uresničiti, če se denimo zniža sedaj predvidena stopnja obdavčitve za zasedena stanovanja, razen če politika privoli v nižji izkupiček. Obdavčitev nepremičnin je edini manevrski prostor, ki ga vlada še ima na voljo za to, da spremeni strukturo davčnih prihodkov, da jo nagne bolj v prid premoženjskih davkov, kar ji bo, ko bo uravnoteženje javnih financ končano, omogočalo razbremenitev pri davkih na delo.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Ekonomija
Nekoč so bile čipke in živo srebro, danes pa Idrija živi skoraj izključno od visoko tehnoloških izdelkov. Pravzaprav se celotno slovensko gospodarstvo nad vodo drži le še po zaslugi uspešnih izvozno usmerjenih podjetij, takšnih, ki se recesije niso ustrašila, temveč so jo pravočasno izkoristila za preboj na svetovne trge. Eno takšnih podjetij je Hidria. Zaposluje 2500 ljudi, od tega 400 inženirjev, ima tri raziskovalne inštitute, ves čas gospodarske krize, z izjemo leta 2008, pa ustvarja dobiček, ki ga izdatno vlaga v razvoj. Na vrhu te slovenske globalne korporacije, ki je bila pred kratkim razglašena za najbolj inovativno v Evropi, je predsednik njenega poslovodnega odbora in izvršni direktor Iztok Seljak. Bivši košarkaš, ekonomist in večni optimist, ki verjame, da Slovenija še vedno lahko postane druga Švica.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Družba
Ne samo v Nemčiji in Avstriji, tudi v Sloveniji vse bolj prevladuje trend gradnje objektov z učinkovito rabo energije, ki je po možnosti pridobljena iz obnovljivih virov. Primer dobre prakse je novi leseni pasivni vrtec v Moravčah, ki ga je projektiralo podjetje Geoplan iz Kamnika, financirala pa občina Moravče in Ekosklad.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Politika
»Naj Detroit bankrotira!« Tako je novembra leta 2008, dva meseca po izbruhu finančne krize, v New York Timesu zapisal nekdanji guverner ameriške zvezne države Massachusetts in poznejši ameriški predsedniški kandidat, republikanec Mitt Romney. Detroit slovi po dveh stvareh: po številu umorov in po tem, da je rojstno mesto ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors. Ko je Romney pozval k bankrotu Detroita, je v resnici pozval k bankrotu tega giganta. Vendar General Motors ni bankrotiral. Rešila ga je država z izdatno kapitalsko injekcijo, v zameno za 50 milijard dolarjev pomoči pa je začasno vstopila v lastništvo podjetja. ZDA, ki so sinonim za prosti trg, so torej z davkoplačevalskim denarjem reševale zasebno podjetje. Na enak način je ameriška vlada reševala še dva velika avtomobilska proizvajalca – Chrysler in Ford.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Ekonomija
Dušan Mramor: »Nehajmo sanjati. Slovenija ni v položaju, ko ji ne bi bilo treba varčevati.«
Dr. Dušan Mramor po šestih letih zapušča mesto dekana Ekonomske fakultete v Ljubljani, ostaja pa predavatelj in raziskovalec v tej ustanovi. Po novem je tudi član sveta vlade za razvoj, ki predsednici vlade Alenki Bratušek svetuje, kako zagnati gospodarstvo, vendar se v tej vlogi ne namerava oglašati javno. Podpira vladne ukrepe za stabilizacijo javnih financ, od znižanja plač v javnem sektorju, dviga davkov, prodaje državnih podjetij do zapisa fiskalnega pravila v ustavo – pravi namreč, da smo se sami spravili v položaj, ko je vse to neizbežno. Ne pristaja na logiko, da bi morali najprej zagnati gospodarsko rast in šele potem uravnotežiti javne finance.
