Urša Marn
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Ekonomija
Nobena pametna država ne dopusti množičnega propada velikih podjetij. Zakaj? Ker se zavedajo, da brez njih ni mogoče polniti državnega proračuna. Samo z davki, ki jih prispevajo majhna in srednja podjetja, ni mogoče zagotavljati solidne socialne države. Primorje, SCT in druga velika gradbena podjetja so bila resda močno zadolžena, vendar jih zaradi tega ne bilo treba uničiti. Če bi politična elita pravočasno ukrepala, bi ta podjetja lahko preživela. Tako pa se je dopustilo, da so propadla, pa še potem, ko so bila že klinično mrtva, so jih ožemali do zadnjega stola in mize. Zaradi zgrešene stečajne zakonodaje je prišlo do plenjenje znanja, izumov. »Namesto da bi zamenjali lastnike in uprave ter ohranili podjetja, smo uničili vse, lastnikom pa omogočili, da so kar precej pobrali iz podjetij, preden se je zgodil stečaj,« je v intervjuju za Delo že konec lanskega leta opozoril Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Politika
Ekonomist Bernard Brščič, predsednik sveta Inštituta Jožeta Pučnika in nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, je vnet zagovornik politike brutalnega varčevanja kot edine prave poti iz krize. Po njegovem bi morali plače zaposlenim v javnem sektorju korenito porezati za 20 odstotkov. Zavzema se za odpiranje tujemu kapitalu, pospešeno privatizacijo podjetij in bank v lasti države in ne pretirano razkošno socialno državo.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Politika
Kako narod najlažje oropaš suverenega odločanja? Da ga pod pretvezo reševanja iz krize prisiliš v množično privatizacijo vsega, kar je še v javni lasti: od dobičkonosnih podjetij, strateško pomembne infrastrukture do naravnih dobrin. Ta usodni načrt novodobne kolonizacije je najlažje izpeljati pod krinko uravnoteženja javnih financ.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Politika
Nekdanji superminister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport v Janševi vladi dr. Žiga Turk ni revež. Nasprotno. Ko je lani Komisiji za preprečevanje korupcije prijavil svoje premoženje, se je izkazalo, da je v resnici med najbogatejšimi ministri Janševe vlade. Je lastnik ali solastnik šestih nepremičnin, poleg hiše in stanovanja v Ljubljani ima še počitniško hišo pri Tržiču in počitniško stanovanje ob morju ter dve gozdni parceli na Dolenjskem. Vozi dve leti star BMW, vreden približno 35 tisoč evrov, poleg tega ima na banki dobrih 83 tisoč prihrankov, slabih 200 tisoč evrov premoženja pa ima naloženega v evropskih skladih, ameriških in slovenskih delnicah.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Ekonomija
Tik preden je vlada Alenke Bratušek v tujini uspešno prodala za 3,5 milijarde dolarjev državnih obveznic, so ji različni finančni analitiki v navezi z mediji napovedovali tako rekoč potop. Histerija je bila nepopisna, zlasti še, ker je bonitetna agencija Moody’s med samo avkcijo obveznic znižala bonitetno oceno Slovenije na raven ’smeti’. Ustvarjen je bil občutek, da ima Slovenija povsem zaprt dostop do tujih finančnih trgov. A se je izkazalo prav nasprotno. Povpraševanje po slovenskih državnih obveznicah je preseglo vsa pričakovanja, ameriški in britanski investitorji so bili pripravljeni odkupiti kar za skoraj 16 milijard dolarjev naših obveznic. Razloga za takšen naval sta dva: da so tuji investitorji preplavljeni z denarjem in samo čakajo, kam bi ga lahko naložili, in drugič, očitno so ocenili, da naložba v Slovenijo vendarle ni tako zelo tvegana, kot bi bilo mogoče sklepati iz zadnjega, drastičnega znižanja bonitetne ocene naši državi.
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Ekonomija
San Vito lo Capo je majhno mesto na severozahodu Sicilije, kamor radi hodijo plezalci. Minuli teden je tam dopustoval nekdanji predsednik vlade Janez Janša z ženo Urško in sinom Črtomirjem, družbo pa sta jim delala neizvršni direktor slabe banke Andrej Šircelj in njegova žena Mojca, nekdanja generalna direktorica Davčne uprave. Od tam je Janša dan za dnem pošiljal tvite, ki so jih slovenski mediji pridno objavljali, predsednica vlade Alenka Bratušek pa je nasedla Janševim obljubam, da se bo udeležil sestanka o fiskalnem pravilu, čeprav je vedel, da bo ob dogovorjenem času še vedno na Siciliji.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Ekonomija
V času gospodarske krize, ko je poslovanje podjetij zelo oteženo, so v občini Logatec občutno, kar za četrtino, zvišali vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, s čimer so še bolj ogrozili preživetje podjetij. Po ostrem protestu lokalnih obrtnikov in podjetnikov je občina nadomestilo sicer nekoliko znižala. »Kar pa je bil zgolj pesek v oči,« trdi Bogdan Oblak, predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice v Logatcu, saj je občina obenem občutno zvišala nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča, torej za zemljišča, na katerih še ni stavb, je pa na njih dovoljena gradnja.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Ekonomija
Dokazano je, da naša pričakovanja vplivajo na izide v prihodnosti. Psihologi temu pojavu rečejo samouresničujoča prerokba. Ugotovili so, denimo, da se intelektualne sposobnosti učencev povišajo, če tako pričakuje njihov učitelj. Ta pojav je opaziti tudi v ekonomiji. Če se nenehno govori, da gre državi slabo, da ni zaupanja vredna naložba, da ni sposobna odplačevati svojih dolgov in bo vsak hip potrebovala tujo finančno pomoč, ker bo sicer bankrotirala, se ustvarijo idealne razmere za uresničitev najslabšega možnega scenarija.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Ekonomija
Slovenija je v globoki recesiji, ugotavlja organizacija OECD. Za okrevanje zato priporoča odločnejše reze v socialne izdatke. Tako je treba še naprej postopno zniževati nadomestila za brezposelnost, socialno pomoč in druge oblike socialnih transferjev za brezposelne, še naprej racionalizirati javno zdravstvo, razširiti obvezno zdravstveno zavarovanje na zaposlene študente, zvišati prispevno stopnjo za zdravstvo za upokojence, pa tudi povečati razrede v osnovnem in srednjem šolstvu …
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Politika
Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada Janeza Janše sprejela tik pred odhodom z oblasti, omogoča divjo liberalizacijo prostora. Gre za provincialen ukrep provincialne vlade, ki ji domet ne seže dlje od zidanic in ki prostor dojema zgolj kot plen. Ne gre samo za to, da bodo lope, vinske kleti in skednji po novem z lahkoto postali stanovanjski objekti. Gre za veliko širši problem, pravi Helena Kovač, pooblaščena arhitektka in komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Če želi nova vlada ohraniti kredibilnost, mora sporno uredbo takoj odpraviti, kar pomeni, da morajo biti izničeni tudi vsi ukrepi, ki bi bili po tej sporni uredbi že izvedeni.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Ekonomija
Če vlada ne bo takoj začela reševati podjetij, kmalu ne bo več kaj rešiti in tudi ne kaj prodati. »Opažamo nevarnost potencialnih sovražnih prevzemov podjetij, ki jih pripravljajo tuje multinacionalke. Tarča so temeljne dejavnosti pomembnih slovenskih podjetij, ki so se zaradi prezadolženosti znašla v težavnem procesu prestrukturiranja,« opozarja mag. Janez Fabijan, namestnik guvernerja Banke Slovenije in vodja projekta prestrukturiranja podjetij pri Banki Slovenije.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Vlade se menjajo, Robert Marolt ostaja. Ta zvesti kader že leta spretno krmari med dobro plačanimi službami v državni upravi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje pod ministrom Šturmom. Po odhodu prve Janševe vlade mu je Šturm, sicer njegov strankarski kolega iz NSi, priskrbel službo državnega pravobranilca. Ob nastopu druge Janševe vlade je bil imenovan za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu pod ministrom Gorenakom, pri čemer mu je šla vlada celo tako na roko, da je odredila mirovanje funkcije pravobranilca. Odločba o zadržanju imenovanja za pravobranilca je bila pozneje odpravljena kot nezakonita. Zdaj mu je Janševa vlada tik pred odhodom z oblasti ponovno rešila eksistenco z imenovanjem za direktorja Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada. Plača? Skoraj štiri tisoč evrov bruto.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Ekonomija
Banka Slovenije: reševalni načrt za podjetja
ZDA so sinonim za liberalni kapitalizem in svobodni trg. A ne, ko gre res za nohte. Po izbruhu finančne krize je ameriška vlada nemudoma intervenirala. Z začasno nacionalizacijo je pred kolapsom reševala zasebni bančni sektor, pa tudi nekatera podjetja, denimo avtomobilskega proizvajalca General Motors. Enako sta ravnali nemška in francoska vlada. Kaj pa slovenska?
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Svet
»Treba je zaščititi potrošnike in ne kreditodajalcev.« Tako je hrvaški minister za finance Slavko Linić utemeljil novelo zakona o potrošniških posojilih, s katero namerava hrvaška vlada omejiti minus na tekočih računih potrošnikov na največ znesek ene plače.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Ekonomija
Franček Drenovec: »Problemi slovenskih financ so še povsem rešljivi.«
Ne samo javne finance, vsa slovenska družba potrebuje korenit preobrat. Rešitev je še vedno mogoča brez pomoči zloglasne trojke, a samo, če bo nova vlada razumela opozorila stroke. Dovolj je bilo varčevalne histerije in izrednih razmer. Nujna je obnovitev normalnosti. Brez tega bo ekonomski in socialni razkroj povsem ušel izpod nadzora, opozarja ekonomist Franček Drenovec.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Ekonomija
Komisija za preprečevanje korupcije se je lotila še razkrivanja nečednosti v bančnem sistemu. In rezultat? Stanje je porazno. Po oceni komisije je slovenski bančni sistem leglo korupcije. Vodilni in vodstveni kadri v NLB in NKBM, bankah v večinski lasti države, so dodeljevali kredite za precenjene projekte, brez ustreznih zavarovanj, na podlagi poznanstev. »Prevzemali so velika tveganja pri financiranju dvomljivih poslov, ki jih je bilo predvidljivo skoraj nemogoče izpeljati in katerih donosnost je bila predvidljivo nizka oziroma tvegana,« ugotavlja komisija.
-
Jure Kotnik: "Treba je igrati globalno."
Jure Kotnik je arhitekt in teoretik mlajše generacije. Pozornost domače, pa tudi svetovne javnosti je vzbudil s knjigo o kontejnerski arhitekturi, za katero je prejel Plečnikovo medaljo za prispevek na področju arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike in za katero so na Amazonu zapisali, da je »a must have«, kar je verjetno najboljša možna kritika, ki si jo avtor lahko želi. Je svetovalec za arhitekturo vrtcev pri Svetovni banki, precej pa se ukvarja tudi z razvojem inovativne arhitekturne metodologije.
-
»Slovenija je zašla; gospodarstvo se je zaustavilo, vse več ljudi se sooča z revščino, v politiki je popolno zmeda,« razmere v državi opisuje ekonomist dr. Jože Mencinger. »Velika večina prebivalstva ve, da vsak dan trajanja zdajšnjega stanja povzroča vse več nepopravljive škode, nič pa ne kaže, da bi vlada sama ugotovila, da je škodljiva.« Stanje je tako akutno, da razpravljanje o razlogih, kdaj in zakaj smo prišli do sem, kjer smo, ni smiselno. Časa za iskanje krivcev ni več.
-
Cene plačilnih storitev v Sloveniji rastejo. Povprečen potrošnik za poslovanje prek bančnega okenca na leto odšteje od 57,02 do 211,64 evra, odvisno seveda od banke, v povprečju pa za plačilne storitve odšteje 161,87 evra. Povprečen letni strošek poslovanja prek spletne banke je sicer pol nižji, a še vedno ne zanemarljiv. Zato ne preseneča, da si vse številnejši potrošniki bančnega računa sploh ne morejo več privoščiti. Dodaten udarec za potrošnike je bila lanska uvedba davka na finančne storitve, s katerim so se obdavčile tudi vse transakcije v zvezi z depoziti in transakcijskimi računi, plačili, nakazili, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti.
-
Islandce opisujejo kot trmaste. Ta, v običajnih časih ne prav privlačna lastnost se je v obdobju globalnega finančnega cunamija izkazala za izjemno koristno. Brez trme bi bili Islandci danes še vedno tam, kjer je večina Evrope: v recesiji.
-
Čas je za novo ekonomsko politiko, za alternativni razvojni model. Sedanji pristop je dokazano škodljiv. Kako naprej, kako zagotoviti gospodarsko rast in okrevanje? O tem z dolgoletnim kolumnistom Mladine, ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem.
-
Doktrina varčevanja, ki jo evropskim državam v težavah že četrto leto vsiljuje razvpita trojka, torej Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija, je dokazano škodljiva. Drastično varčevanje na račun javnega sektorja in socialne države ni prineslo gospodarske rasti, temveč je recesijo poglobilo in povečalo brezposelnost. A najbolj diabolična sestavina te doktrine je zahteva po masovni privatizaciji, s katero naj bi države zmanjšale proračunske primanjkljaje in preprečile monopole.
-
Vlada mora ustaviti projekt slabe banke in dve največji slovenski banki, NLB in NKBM, morda pa tudi Abanko, neposredno kapitalsko okrepiti, da ne bosta prisiljeni še naprej zmanjševati obsega posojil. To je edini smiseln odgovor na vprašanje, kako ravnati zdaj, ko je trojka, torej Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka, negativno ocenila vladni načrt sanacije bančnega sistema oziroma resno podvomila o učinkovitosti in uspešnosti slovenske slabe banke.
-
Na vogalu Prečne in Male ulice v Ljubljani, tam, kjer je nekoč dišalo po picah, še prej pa so se meščani razvajali v kopelih, je danes pravljično otroško igrišče oziroma družinski center, namenjen predšolskim otrokom. V njem ti skozi igro spoznavajo Ljubljano in v družbi staršev ali spremljevalcev ustvarjalno preživljajo prosti čas. To je resnično prostor za otroke, saj lahko odrasli vanj vstopajo samo v spremstvu malčkov.
-
Priznanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS), da je pretirano varčevanje v času krize prej strup kot zdravilo za obolelo evropsko gospodarstvo, pomeni velik premik v miselnosti te mednarodne finančne organizacije, ki je javnosti znana predvsem kot apologet prostega trga, deregulacije finančnih ustanov in prožne delovne sile. Gre za priznanje, da imajo prav tisti ekonomisti, ki že od prvega dne izvajanja ekonomske doktrine varčevanja trdijo, da je ta pot zgrešena in da lahko vodi samo v pogubo.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Svet
Po majevskih prerokbah naj bi bilo leto 2012 čudno, domala katastrofalno, kar ni daleč od resnice. Ekonomsko, socialno in politično je bilo nedvomno slabše od leta poprej. Narašča pesimizem, to še posebej velja za Evropo.
