Urša Marn
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Mestna občina Koper je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo julija objavila javni arhitekturni natečaj za izbiro najboljše rešitve za športno-rekreacijski park Bonifika. Vse lepo in prav, če se koprski župan Boris Popovič ne bi oktobra, ko so bili natečajni elaborati že oddani, domislil absurdne obtožbe, da naj bi bila med ocenjevalnim postopkom kršena anonimnost natečajnikov.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Ekonomija
Slovenske železnice: Še ena divja privatizacija
Slovenske železnice so oktobra objavile javni razpis za prodajo ustanoviteljskih pravic v Železniškem zdravstvenem domu Ljubljana, vendar razpisni postopek še vedno ni zaključen. Znano je le, da so prejeli pet ponudb.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Ekonomija
Mitja Gaspari: „Ni mogoče pričakovati, da bomo težave rešili z gospodarsko rastjo.“
Mag. Mitja Gaspari trdi, da s funkcije ministra za razvoj in evropske zadeve ne odhaja razočaran, pa čeprav je Slovenija v minulih treh letih zamudila kar nekaj priložnosti, da bi si olajšala izhod iz hude finančne in gospodarske krize. Bodoča vlada ima priložnost za popravni izpit, ki je ne sme zamuditi. Časa za odlašanje ni več, saj bodo sicer sledile sankcije.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Ekonomija
V Grčiji je bilo samo minuli teden odpuščenih 14 tisoč javnih uslužbencev, v kratkem pa naj bi brez dela ostalo še 16 tisoč javnih uslužbencev, s čimer naj bi v grški javni blagajni privarčevali približno 300 milijonov evrov. Hkrati nameravajo grške oblasti temeljito porezati plače, in sicer zaposlenim v javnem sektorju za petino, zaposlenim v državnih podjetjih pa kar za tretjino. Grčija pri zategovanju pasu ni izjema. Tudi druge prezadolžene evropske države javno porabo krčijo z odpuščanjem in zniževanjem plač v javnem sektorju.
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Januarja 2007, v mandatu Janeza Janše, je v javnost prišel tajni dokument, ki so ga pripravili v Analitsko-raziskovalnem centru Banke Slovenije, vseboval pa je napoved visokega javnofinančnega primanjkljaja naše države v prihodnjih letih.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Družba
V Sloveniji je na stotine rimskokatoliških cerkva. V desetih slovenskih krajih na enem mestu stojita celo po dve cerkvi. Rimskokatoliška cerkev pa ima še vrsto drugih ugodnosti, kot so na primer vrtci, šole, knjigarna, založba, radijska postaja, časopis, banka, gozdovi. Hkrati pa si tukajšnja islamska verska skupnost že tri desetletja prizadeva, da bi dobila ustrezno veliko versko središče.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Ekonomija
Dr. Marko Kranjec: „Treba se bo sprijazniti s počasnejšo rastjo, morda tudi ničelno.“
Kriza v območju evra se vse bolj zaostruje. Okužba se je razširila tudi na nekatere osrednje države z evrom. Mnogi analitiki zato rešitev vidijo v Evropski centralni banki, ki da bi morala postati posojilodajalec v skrajni sili. Vendar guvernerji, tudi dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, takšnemu reševanju krize vsaj za zdaj ostro nasprotujejo. Vztrajajo, da morajo države svoje finance spraviti v red same in da rešitev ni v tiskanju denarja.
-
24. 11. 2011 | Ekonomija
Achim Vanselow, nemški sindikalist: »Ideologija, da se trg uravnava sam, je diskreditirana.«
Achim Vanselow je po študiju političnih ved na Phillipsovi univerzi v Marburgu več let delal kot raziskovalec na Inštitutu za delo in tehniko v Znanstvenem središču Severnega Porenja - Vestfalije v Nemčiji, nato je bil raziskovalec na Inštitutu za delo in kvalifikacije na Univerzi Duisburg-Essen, od januarja letos pa dela za največjo sindikalno zvezo v državi.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Ekonomija
Kar je bilo še pred kratkim tabu, zdaj postaja del skoraj javne razprave. Začeli so jo Nemci. To je slabo znamenje. »Pripravljeni smo,« je rekla nemška kanclerka Angela Merkel na zasedanju skupine G20 v Cannesu, pri čemer je namigovala na morebiten izstop Grčije iz območja evra. To možnost je omenila sama, da bi skupaj s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem pritisnila na grško vlado. Po poročanju Spiegla se nemška zvezna vlada dejansko pripravlja za primer, da bi nova grška vlada zavrnila uresničevanje dogovorjenih varčevalnih ukrepov in bi se Grčija odločila za umik iz evropske monetarne unije. Kaj to pomeni za evro? Kaj to pomeni za Slovenijo?
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Družba
»Ključni razlog za sedanjo krizo je pohlep«
Intervju
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Družba
Maja Ivanič: »Primanjkuje nam splošne kulture«
Maja Ivanič je predsednica Društva arhitektov Ljubljane in predsednica mednarodne arhitekturne konference Piranski dnevi, več let pa je bila urednica revije Hiše. Z različnimi publikacijami, razstavami in konferencami poskuša dvigniti zavest o prostoru in pomenu kakovostne arhitekture.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Ekonomija
Dr. Janez Prašnikar: "Banke je treba reševati."
Kdo bo zmagovalec globalne gospodarske tekme, kakšna bo prihodnja razdelitev svetovnega bogastva in kje naj v tem novem svetu svoje mesto najde Slovenija? Kaj, če sploh kaj, smo se Slovenci naučili iz sedanje krize, ki je še posebej hudo prizadela naše bančništvo in gradbeništvo? Pa tudi, kdo je najbolj odgovoren za to, da so slovenska podjetja med najbolj zadolženimi v Evropi? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja smo poiskali pri prof. dr. Janezu Prašnikarju, predavatelju mikroekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Politika
Helena Kamnar: "Nekje je treba potegniti črto"
Parlament je v zadnjih dneh z nonšalantno lahkotnostjo in ne meneč se za posledice zavrgel več zakonov, ki jih je za stabilizacijo slovenskih javnih financ in za manj boleč izhod iz gospodarske krize predlagala odhajajoča vlada Boruta Pahorja. O kratkoročnih in dolgoročnih posledicah tega nepremišljenega dejanja poslancev iz vladnih in opozicijskih vrst smo se pogovarjali z ekonomistko mag. Heleno Kamnar, generalno sekretarko vlade in nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za finance.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Družba
Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik se je skupaj s hišnim arhitektom Andrejem Kasalom precej vehementno in brez občutka za kulturno dediščino lotil prenove prvega preddverja tega pomembnega hrama kulture. Kljub ostri kritiki domače in tuje arhitekturne stroke, da s prenovo pregrobo posegata v izvirno arhitekturo pokojnega arhitekta, profesorja Edvarda Ravnikarja, je Rotovnik vztrajal pri spremembi nekaterih ključnih avtorskih elementov, med drugim pri tem, da se odstrani tapison in se nadomesti s cenenim bambusovim parketom iz Kitajske.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Ekonomija
Evropske banke so v zadnjih treh letih dobile z državnimi pomočmi in tržnimi investicijami kar 420 milijard evrov svežega kapitala. Očitno pa je to še vedno premalo, saj so vse glasnejši pozivi k njihovi dodatni kapitalski krepitvi, da bi bile tako manj občutljive na morebitne nove pretrese, med drugim na odpis pretežnega dela grškega dolga, ki postaja iz dneva v dan bolj verjeten. Ko namreč država nima več možnosti zadolževanja na trgih pod vzdržnimi pogoji, temu nujno sledi restrukturiranje dolga, kar vključuje tudi odpis. »Grčija je to točko že prešla in samo zaradi izjemnega interesa drugih članic evroobmočja je deležna finančne pomoči, ki preprečuje efektivni bankrot. Dejansko pa nihče več ne verjame v poplačilo celotnega grškega dolga in bodo prej ali slej nujni tudi odpisi,« pravi ekonomist Marko Košak.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Družba
Zaradi nebrzdane pozidave je Kras v pičlih dveh desetletjih skoraj popolnoma izgubil svojo arhitekturno, krajinsko in socialno identiteto. Na ta žgoč problem je zadnja leta glasno opozarjala Civilna iniciativa Kras, zdaj pa je njene sume potrdil še izredni nadzor nad delom upravne enote Sežana in sežanske občine, ki ga je na poziv vlade opravilo ministrstvo za okolje in prostor. Izsledki nadzora so šokantni: gradbena dovoljenja so se izdajala precej po domače, zidalo se je tudi na kmetijskih zemljiščih, čeprav zakon tega ne omogoča, zazidljiva območja so krepko prevelika, dve kraški občini pa sta delovali preveč v korist investitorjev ...
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Ekonomija
Bolj ko se Grčiji pomaga, da bi se izvila iz primeža dolgov, bolj globoko tone. Spreminja se v živega mrtveca. Celo za finančne trge ni več zanimiva. Trupla ni užitek brcati. Vse glasnejši so pozivi, naj Grčija izstopi iz območja evra in se vrne k drahmi, ki jo bo lahko občutno devalvirala in tako svojemu gospodarstvu omogočila vnovično konkurenčnost in hitrejšo rast. Grški predsednik vlade George Papandreu sicer zagotavlja, da bo Grčija sposojeno vrnila. A mu to le malokdo verjame. Krizo dolgov je nemogoče premagati brez gospodarske rasti.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Ekonomija
Božo Jašovič: "Do tega, kdo bo dokapitaliziral NLB, sem nevtralen"
Največja banka v državi je v letu dni že pred drugo dokapitalizacijo. Po spomladanski 250-milijonski injekciji zdaj uprava Nove Ljubljanske banke pričakuje še dodatnih 400 milijonov evrov. Čeprav naj bi se NLB na zahtevo centralne banke kapitalsko okrepila do konca letošnjega leta, za zdaj še ni jasno, kdo naj bi ta denar zagotovil. Po padcu vlade je situacija le še bolj negotova kot sicer. Zakaj NLB potrebuje svež kapital in kakšne so realne možnosti - o tem predsednik uprave NLB mag. Božo Jašovič.
-
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Ekonomija
Peter Groznik: “Druge poti, kot da sprejmemo novo stvarnost in odplačamo dolgove, ni”
Dr. Peter Groznik je strokovnjak za finance z izkušnjami iz gospodarstva. Na Kelly School of Business v Indiani je doktoriral iz investicijskega obnašanja, sedaj pa predava na Katedri za denar in finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je vodil vladni strateški svet za gospodarstvo v mandatu predsednika vlade Janeza Janše, bil je predsednik uprave KD Skladov in predsednik svetovalne privatizacijske skupine za umik Soda in Kada iz gospodarstva. Je lastnik podjetja NorthGrant in soustanovitelj podjetja BTP Indegra.
-
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Ekonomija
Dušan Mramor: "Preprosto ne gre več tako"
Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za finance, o ključnih napakah, ki so jih ZDA in države EU zagrešile pri razumevanju in reševanju krize, o negotovi prihodnosti evra in o nalogah, ki jih morajo opraviti evropski politiki, če želijo rešiti monetarno unijo.
-
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Ekonomija
Čas je, da se nehamo pretvarjati
Razmere so do konca moreče. Morda celo bolj kot pred štirimi leti, ko se je kriza začela. Takrat so namreč mnogi, še zlasti politiki, upali, da gre le za krajšo epizodo, omejeno na ameriški nepremičninski trg, ki jo bo mogoče prebroditi v letu ali dveh. Danes pa je tudi največjim optimistom jasno, da čudežev ne bo in da okrevanje ne bo prišlo tako naglo. Povsem mogoče je, da so pred nami leta ničelne ali zelo nizke gospodarske rasti, s čimer se sodobna družba, obsedena z nenehno rastjo, težko sprijazni. Histerija, ki smo ji bili v zadnjih dneh priča na kapitalskih trgih, je bila na neki način zgolj uskladitev z realnim stanjem. Mnogi ekonomisti so že mesece prej opozarjali, da se v razvitih državah krepijo znaki ohlajanja gospodarske rasti. Ameriški ekonomist Nouriel Roubini pravi, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta opaziti upočasnitev rasti v najbolj naprednih ekonomijah. »Zabloda optimistov, češ gre le za začasno epizodo, se je dokončno razblinila. Postalo je jasno, da ZDA in druge razvite ekonomije drvijo v drugo recesijo.« Evropska periferija se krči ali v najboljšem primeru komajda raste. Tveganje, da Italija ali Španija ali obe hkrati izgubita dostop do zadolževanja na kapitalskih trgih, je zelo visoko. In v nasprotju z Grčijo, Portugalsko in Irsko sta ti dve državi preveliki, da bi zanje lahko jamčili. Še hujše, pravi Roubini. Ključni kazalci globalne proizvodnje se upočasnjujejo tako v rastočih ekonomijah, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, kot tudi v izrazito izvozno usmerjenih evropskih državah, kot sta Nemčija in Avstrija.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Družba
Psi lajajo, karavana gre dalje
Ena najmarkantnejših stavb v finskem glavnem mestu Helsinki je Finlandia. To koncertno dvorano in kongresni center je projektiral slavni finski arhitekt Alvar Aalto, gradnja pa je bila končana v začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Zunanjost in notranjost stavbe sta oblečeni v carrarski marmor. Gre za zelo drag, svetovno znan marmor, poimenovan po italijanski pokrajini Massa-Carrara v Toskani. Uničujoče finsko podnebje je občutljivi beli kamen že v pičlih dveh desetletjih po dograditvi tako načelo, da so bili Finci v devetdesetih letih, ko so se lotili obsežne prenove, pred zoprno dilemo: naj uporabijo enak kamen ali ga zamenjajo s cenejšim in trpežnejšim. Čeprav je bilo jasno, da življenjska doba carrarskega marmorja v finskem podnebju ne bo dolga, so se odločili spoštovati izvirno arhitektovo zamisel in uporabili enak kamen. Pa čeprav je državo to stalo precej več, kot bi jo uporaba trpežnejšega nadomestka. A to so Finci. Nekaj povsem drugega pa smo Slovenci. Pri nas je uničevanje arhitekturne dediščine, posebej tiste, ki je nastala po drugi svetovni vojni, malodane nacionalni hobi.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Politika
Vlada gre v vojno z zavarovalnicami
Je pravično, da moramo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje vsi prispevati tako rekoč enak znesek, ne glede na višino naših dohodkov, da torej v povprečju 24 evrov mesečne premije prispeva tako tisti s šeststo evri plače kot oni s šestnajst tisoč evri? Absolutno ne! Bi bilo to pametno spremeniti? Seveda. Pa je to sploh izvedljivo? Vprašanje.
