Urša Marn
-
9. 9. 2010 | Mladina 36
Janez Posedi je te dni eden najbolj izpostavljenih sindikalistov v državi. Je vodja pogajalske skupine tistega dela sindikatov javnega sektorja, ki trmasto zavrača vladno namero o zamrznitvi plač. Posedi ni profesionalni sindikalist. Z vlado se pogaja brezplačno. Po poklicu je veterinar, zaposlen je na inštitutu veterinarske fakultete kot vodja enote za parazitologijo.
-
2. 9. 2010 | Mladina 35
Borut Brezovar, glavni inšpektor Republike Slovenije za delo
Inšpektorat za delo iz leta v leto odkrije več kršitev delavskih pravic, od tega, da delavci po več mesecev ne dobijo plač, da jim delodajalci ne plačujejo socialnih prispevkov, do tega, da morajo delati več, kot določa zakon. Razmere so se še dodatno zaostrile z recesijo. Po oceni mag. Boruta Brezovarja, glavnega inšpektorja za delo, se je stanje v času krize poslabšalo za približno dvajset odstotkov. Rešitve ne vidi samo v ostrejših pravilih, večjem številu inšpektorjev in večjih pooblastilih, ampak tudi v drugačni, naprednejši miselnosti vseh državljanov. Brezovar je po izobrazbi pravnik, pred prihodom na inšpektorat pa je delal v gospodarstvu.
-
26. 8. 2010 | Mladina 34
Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides
Konrada Kuštrina se drži sloves enega najboljših in najbolj neizprosnih sindikalnih voditeljev v državi. Brez njega zdravniški sindikat Fides ne bi bil tako uspešen, kot je. Doseže skoraj vse, kar si zastavi, zato ne bi presenetilo, če bi mu na koncu popustila tudi Pahorjeva vlada. Ni sicer verjetno, da bi umaknila že sprejeto novelo zakona, po kateri bodo dodatki za dežurstvo z začetkom prihodnjega leta prepolovljeni. So pa možne alternativne rešitve, o katerih Kuštrin za zdaj še ne želi govoriti. Ker ni profesionalni sindikalist, ampak predstojnik anesteziološke službe v šempetrski bolnišnici, sam najbolje ve, kako boleče bodo posledice za bolnike, če zdravniki po 1. septembru ne bodo več dežurali. Kljub temu pa za posledice noče prevzeti odgovornosti.
-
19. 8. 2010 | Mladina 33
Dr. Andrej Trampuž: »Nova bakterija nima potenciala, da bi povzročila hujšo epidemijo«
Komaj je minil preplah zaradi virusa prašičje gripe, že zahodni svet trepeta pred novo globalno nevarnostjo, tokrat zaradi nove vrste bakterije, ki jo je stroka poimenovala NDM-1 in ki naj bi bila odporna tudi proti najmočnejšim antibiotikom. Bakterija se je razširila predvsem v Indiji in Pakistanu, odkrili pa naj bi jo tudi že v bolnišnicah v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji, Kanadi, na Nizozemskem, Švedskem in v Belgiji. V Evropi je doslej terjala eno življenje. Umrl je Belgijec pakistanskega rodu, ki se je z novo superbakterijo okužil v eni od pakistanskih bolnišnic, kjer so ga operirali po prometni nesreči. V Evropo in ZDA naj bi bakterijo prinesli predvsem ljudje, ki hodijo v Indijo in Pakistan na cenejše operacije, saj tamkajšnje bolnišnice za kozmetične posege, zobozdravstvene storitve in presajanje organov zaračunajo veliko manj kot bolnišnice v razvitem svetu. O realni nevarnosti nove bakterije smo se pogovarjali z zdravnikom dr. Andrejem Trampužem z oddelka za infekcijske bolezni Univerzitetne klinike v Lozani, sicer tudi dobrim poznavalcem bakterijskih bolnišničnih okužb, kot je MRSA.
-
12. 8. 2010 | Mladina 32
Dr. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje
Od leta 1992 bi morali v Sloveniji večino zdravstvenih storitev doplačevati iz svojega žepa. To se ni zgodilo, saj smo se domala vsi za ta doplačila vključili v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic. Čeprav je to boljše od doplačil, je tudi to zavarovanje močno načelo solidarnost v zdravstvu, saj so njegove premije enake za vse, ne glede na premoženjsko stanje. Poleg tega ima zelo visoke obratovalne stroške. Na ministrstvu za zdravje bodo zato do jeseni pripravili izhodišča za združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v enotno prispevno stopnjo. S tem bi stroške zdravstva pravičneje porazdelili med revne in bogate, hkrati pa bi zdravstvu prihranili nekaj deset milijonov. O prednostnih in morebitnih pasteh takšne reforme smo se pogovarjali z Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, ki je združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neuspešno načrtoval že pred osmimi leti.
-
12. 8. 2010 | Mladina 32 | Politika
Norveška je edina evropska država, kjer se upokojencem ni treba bati revščine. Še pred nekaj desetletji je bila Norveška ena izmed revnejših držav Zahodne Evrope. Njeno gospodarstvo je temeljilo predvsem na ribolovu in gozdarstvu. Po odkritju ogromnih zalog nafte pa je v času ene generacije doživela gospodarsko revolucijo. Norveška del svojih naftnih dohodkov že od vsega začetka usmerja v javni pokojninski sklad,...
-
5. 8. 2010 | Mladina 31
“Gledalci bodo tako blizu igrišča, da bo po njih skoraj šprical švic”
»Moram še domov, da se preobujem,« mi reče Boštjan Vuga, ko se dogovarjava za uro srečanja pred vhodom v Športni park Stožice. »Si ti mogoče v natikačih? Ne? Pametno. Ker lahko dobiš kazen. Zadnjič sem na ogled športnega parka povabil očeta, pa me je inšpektor kaznoval z 80 evri, ker sem bil na gradbišču v sandalih. Rekel je, da kot projektant ne bi smel dajati slabega zgleda drugim.« Aha.
-
29. 7. 2010 | Mladina 30
»Veliko vetra za prazen nič. Dobili smo skromen zakon s še skromnejšimi pričakovanji in učinki,« je o osnutku zakona o davku na nepremičnine pripomnil ekonomist dr. Bogomir Kovač. Nastavki so bili dobri, napovedi v koalicijski pogodbi tudi. Pričakovali smo odličen zakon. A smo namesto tega dobili nekaj, kar nima ne pravega smisla ne resnih učinkov.
-
22. 7. 2010 | Mladina 29 | Svet
Kriza na finančnih trgih je skupaj z recesijo med potrošnike vnesla veliko negotovost, hkrati pa povzročila dolgoročno škodo: rastoče dolgove, nihanja na nepremičninskih trgih in zmanjšanje donosov iz dolgoročnih naložb. Poleg tega imajo potrošniki opraviti z zaostrenim finančnim izključevanjem, ko si banke prizadevajo spet poslovati z dobičkom in postajajo pretirano previdne. Vlade so se na krizo hitro odzvale z obsežnimi gospodarskimi spodbudami in vložile milijarde davkoplačevalskega denarja v finančne institucije, ki so prevelike, da bi propadle. Ukrepi za ublažitev oškodovanja potrošnikov in preprečevanje podobnih scenarijev v prihodnosti pa so šele na stopnji dogovarjanja. O tem, kaj smo se iz krize naučili in kako ukrepati v prihodnje, smo se pogovarjali z dr. Udom Reifnerjem, direktorjem neodvisnega Inštituta za finančne storitve in profesorjem gospodarskega prava na Univerzi v Hamburgu.
-
8. 7. 2010 | Mladina 27 | Politika
»Preprosto nimamo denarja, da bi se šalili. Vrag je vzel šalo. Špeha ni več.« Tako ekonomist dr. Mojmir Mrak odgovarja na vprašanje, ali naj se Novi Ljubljanski banki svež kapital zagotovi z zadolževanjem države. Javni dolg Slovenije je skupaj z jamstvi in poroštvi z 12 milijard evrov v letu 2008 narasel na 18 milijard evrov v letu 2009.
-
23. 6. 2010 | Mladina 25
Mag. Ivan Kneževič in doc. dr. Damjan Kovač
V začetku marca je ekipa strokovnjakov UKC Ljubljana z enim samim posegom uspešno presadila srce in ledvico 52-letnemu Stanku Škrinjarju. Kombinirano presaditev je potreboval zaradi zelo napredovalega srčnega popuščanja in končne ledvične odpovedi. O tem, za kako zahteven poseg gre, kaj vse gre lahko narobe in ali bo kdaj v prihodnosti za presaditev mogoče uporabiti živalske organe, smo se pogovarjali s članoma ekipe, ki je sočasno presaditev srca in ledvice izvedla prvič v zgodovini slovenske medicine.
-
17. 6. 2010 | Mladina 24
»Žal vam moram sporočiti, da denarja ni več. Prijazne pozdrave in srečno! Liam.« To so besede, ki jih je ob zamenjavi britanske vlade nekdanji glavni sekretar za zakladnico Liam Byrne zapisal v pismu svojemu nasledniku Davidu Lawsu in ga pustil na delovni mizi. Ta resnična anekdota zgovorno priča o žalostnem stanju britanskih javnih financ, pri čemer Velika Britanija ni izjema.
-
10. 6. 2010 | Mladina 23
Kaj je izvirni greh za globalno ekonomsko krizo? Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za finance, pravi, da se kriza ni začela na nepremičninskem področju, ampak so jo sprožile ZDA z neustrezno ekonomsko politiko, predvsem s tiskanjem dolarja za financiranje vojne proti terorizmu. Čeprav je vzroke za krizo pametno poznati, nas samo to iz njenega brezna ne bo rešilo. Vladi svetuje, da takoj sprejme pokojninsko in zdravstveno reformo, saj sicer lahko pride do znižanja kreditne ocene, po kateri se Slovenija zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih. Podražitev kreditov bi dodatno poglobila recesijo, kar bi terjalo še več brezposelnih.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22
Zakaj so lastniki odrešili Igorja Bavčarja
Skoraj milijardo evrov znaša dolg, ki ga je Skupina Istrabenz pridelala pod vodstvom Igorja Bavčarja, potem ko se je ta odločil za poskus menedžerskega odkupa in brezglavo nakupovanje delnic Petrola. Nekoč uspešno primorsko podjetje je danes v postopku prisilne poravnave, za preživetje pa mora do konca leta zbrati sto milijonov evrov od prodaje Droge Kolinske in drugih naložb.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22
O tistih, ki so srečali boga in se vrnili
Človek umira in v trenutku največje telesne pobitosti sliši zdravnika, kako ga razglaša za mrtvega. Na ušesa mu prihaja neprijeten hrup, glasno zvonjenje ali brenčanje, hkrati pa občuti, kako se z veliko hitrostjo giblje skozi dolg mračen predor. Nato nenadoma dojame, da je zunaj svojega telesa, a še vedno v okolju, v katerem je bil tudi prej. Svoje telo gleda nekako od daleč, kot gledalec.
-
15. 4. 2010 | Mladina 15
Zdravstvena blagajna pred zlomom
Posledice krize močno občuti tudi javna zdravstvena blagajna. Ker so delodajalci zmanjšali število zaposlenih ali pa so zaposlenim zmanjšali obseg delovnih ur, kar pomeni nižje plače za delavce, se je posledično znižal tudi priliv prispevkov v to blagajno. Če se bo uresničila projekcija zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), bo v zdravstveni blagajni ob koncu leta zazevala luknja, velika sto milijonov evrov.
-
1. 4. 2010 | Mladina 13
Prof. dr. Rajko Kenda o reformi zdravstva
Potem ko je Borut Miklavčič zaradi zdravstvenih težav napovedal umik s položaja ministra za zdravje, je bil nekaj časa v igri za njegovega naslednika prof. dr. Rajko Kenda, a je povabilo predsednika vlade po premisleku zavrnil. Kenda je strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik zdravstvenega sveta, najvišjega strokovnega posvetovalnega organa ministra za zdravje. Ker je s tem ministrova desna roka, ima pomembno besedo tudi pri sedanji reformi zdravstva. Njegov odgovor na čedalje večje likvidnostne težave zdravstvene blagajne je enostaven: premišljena racionalizacija in dotok svežega denarja.
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Družba
Zdi se nemogoče, da bi v času recesije katerokoli podjetje komurkoli karkoli podarilo, ne da bi v zameno zahtevalo vsaj reklamo. A obstajajo svetle izjeme. Podjetje Baufritz iz bavarskega mesteca Erkheim je slovenskemu društvu Barka brezplačno podarilo kar milijon evrov vreden ekološki montažni objekt delavnic, kjer bodo odrasli z motnjo v duševnem razvoju delali skupaj s svojimi spremljevalci.
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Politika
»Položaj je skrajno resen. Zelo smo zaskrbljeni,« krizo v gradbeništvu opisuje direktor večjega podjetja. Utemeljeno. V Sloveniji se je vrednost opravljenih del v gradbeništvu lani znižala za petino, kar je eno največjih znižanj v EU. Znižanje je bilo večje le v baltskih državah, od skupnega znižanja v EU pa je bilo slovensko večje za 10 odstotnih točk.
-
»NI razloga, da bi hiše morale biti grde.«
V dvoje gre lažje. Tudi v arhitekturi, saj najuspešnejše slovenske biroje praviloma sestavljajo dvojice. Bevk-Perović, Sadar-Vuga, Dekleva-Gregorič, Tomac-Lah, Oman-Videčnik. Takšna uspešna dvojica sta tudi izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo Miloš Florijančič in njegov nekdanji študent Matej Blenkuš. Njuno arhitekturo zaznamuje trajnost, kar je prijetna sprememba v poplavi modnih, a minljivih...
-
18. 2. 2010 | Mladina 7
“Ko sem videla, kakšne laži širijo mediji, mi je postalo slabo.”
Okoliščine smrti zdravnika Saša Baričeviča še vedno niso jasne. Zakaj so psi napadli gospodarja? Kaj jih je izzvalo? Je bila v času napada psov na prizorišču še ena oseba, in če je bila, kaj je tam počela? So bili psi spolno zlorabljeni ali so bile poškodbe posledica bakterijske okužbe? Kaj točno se je usodnega dne dogajalo v hiši na Oražnovi ulici v Ljubljani, ki je bila nekoč last Baričevičeve babice in dedka?...
-
11. 2. 2010 | Mladina 6
Lidija Gajski, zdravnica in avtorica knjige Zdravila ali zgodba o prevari
Hrvaška zdravnica Lidija Gajski je lani, po več letih raziskovanja, objavila provokativno knjigo Zdravila ali zgodba o prevari, v kateri razkriva prevare farmacevtske industrije, hkrati pa ostro kritizira zdravnike in politike, ki se tej industriji brez pomisleka udinjajo. V knjigi z anatomsko natančnostjo analizira pojave v sodobni medicini, od širjenja definicije bolezni, proizvodnje novih patoloških stanj do komercializacije medicinske znanosti, kar vse prispeva k podražitvi zdravstva. Lidija Gajski je specialistka interne medicine in članica hrvaškega bioetičnega združenja. Zaposlena je v zdravstvenem domu v Zagrebu.
-
Kaj duši slovensko gospodarstvo?
V Sloveniji se je izoblikovalo splošno mnenje, da so naše plače med najbolj obdavčenimi v Evropi in da visoki stroški dela dušijo gospodarstvo. Pa to res drži? Skupna obremenitev dela, ki zajema dohodnino in prispevke za socialno varnost delodajalca in zaposlenega, znaša prek 45 odstotkov, kar nas res uvršča v zgornjo polovico držav članic EU, nikakor pa ne v sam vrh lestvice, kot radi pretiravajo delodajalci.
-
Sodobna družba ima dve veliki nadlogi: globalizacijo in staranje prebivalstva. Delež starejših od 60 let na svetovni ravni narašča hitreje od katerekoli druge starostne skupine. Zaradi upadanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe bodo starejši od 60 let čez 15 let predstavljali tretjino celotnega prebivalstva na Japonskem, v Nemčiji in Italiji, tesno pa jim bodo sledile druge evropske države.
-
14. 1. 2010 | Mladina 2
Na Nizozemskem je povsem običajno, da imata dve družini en avto, ki si ga delita. Tak »zadružni sistem« pomeni, da je prometa manj, kar seveda pomeni manj onesnaževanja in hkrati več prostih parkirnih mest. A ljudje tega sistema ne uporabljajo, ker bi bil udobnejši ali ker bi imeli tako razvito okoljsko zavest, pač pa - zaradi visokih okoljskih dajatev.
-
14. 1. 2010 | Mladina 2
dr. Srna Mandič, sociologinja o obdavčitvi nepremičnin
Vlada naj bi maja obravnavala dolgo pričakovani predlog zakona o davku na nepremičnine, državni zbor pa naj bi ga sprejel najpozneje do oktobra. Poleg tega bodo lastniki nepremičnin v prihodnjih mesecih na dom dobili obvestilo o vrednosti svojih nepremičnin, na katero se bodo lahko pritožili, ta vrednost pa bo podlaga za novi davek, ki naj bi ga predvidoma uvedli prihodnje leto. Zakaj je davek na nepremičnine koristen instrument prostorske politike in katere so ključne napake stanovanjske politike, ki jih je oblast zagrešila v času tranzicije, smo se pogovarjali s sociologinjo izr. prof. dr. Srno Mandič, predstojnico Centra za proučevanje družbene blaginje in predavateljico na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Politika
Najnovejši dokaz o zlorabi zakonodaje pod krinko prihranka javnih sredstev je razpis za nadomestno gradnjo objekta Splošne bolnišnice Celje. Prostor za nov objekt, ki bo obsegal kar 25 tisoč kvadratnih metrov bruto etažnih površin, nameravajo pridobiti z rušitvijo petih objektov ob sedanji bolnišnici. Celotna naložba je ovrednotena na 40 milijonov evrov, edino merilo za izbiro projektanta pa je najnižja cena.
