Urša Marn
-
20. 11. 2008 | Mladina 47
Zapor, iz katerega nočeš pobegniti
Večina ljudi si zapor predstavlja kot siv, temačen in umazan objekt. Toda 52-letni avstrijski arhitekt Josef Hohensinn je dokazal nasprotno: zapor lahko ponudi udobje hotela s petimi zvezdicami, ne da bi zaradi tega trpela varnost. Pred štirimi leti so v avstrijskem mestu Leoben, nekaj deset kilometrov iz Gradca, po načrtih biroja Hohensinn Architektur zgradili enega najsodobnejših in najbolj humanih zaporov na...
-
6. 11. 2008 | Mladina 45
Nobenega dvoma ni, da je stadion za Bežigradom potreben temeljite prenove. Vprašanje je le, kakšna naj bo, da z njo ne bi uničili Plečnikove stavbne dediščine. Pri tem igra ključno vlogo Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Javnosti še do nedavnega ni bilo znano, da je ZVKDS investitorju izdal tako kulturnovarstvene pogoje kot tudi kulturnovarstveno soglasje, in to kar k idejnemu načrtu, kar je v...
-
29. 10. 2008 | Mladina 44 | Politika
Povišanje pokojnin sredi recesije
Sredi tedna so na pogajanjih za novo vlado zaprli še zadnje poglavje koalicijske pogodbe - vprašanje povišanja pokojnin. Štiri stranke so se odločile za kompromis, ki sicer ni poceni, a je še vedno precej cenejši, kot bi bila morebitna uvedba novega načina usklajevanja pokojnin, na primer uresničitev izvorne ideje o usklajevanju pokojnin z rastjo neto plač, ki so ji odločno nasprotovali v Gospodarski zbornici...
-
23. 10. 2008 | Mladina 43
Stojan Petrič, Skupina Kolektor
Šestdesetletni Stojan Petrič je že petnajst let predsednik Skupine Kolektor, največjega svetovnega proizvajalca komutatorjev za elektromotorje. Družba s sedežem v Idriji ima skoraj 2700 zaposlenih v osemnajstih proizvodnih podjetjih v Sloveniji, Nemčiji, Južni Koreji, ZDA, na Kitajskem, v Braziliji, Iranu in Bosni. Zaradi mednarodne finančne krize, ki že posega v realni sektor, bo dobiček na ravni celotne Skupine v letošnjem letu kar za polovico nižji od lanskega. Petrič intervjuje daje redko. To, da je naredil izjemo, je dokaz, da sedanje gospodarske krize ne gre podcenjevati.
-
9. 10. 2008 | Mladina 41
Starosta monetarne ekonomije, redni profesor na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani in član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar o mednarodni finančni krizi, načinu reševanja te krize in njenih vplivih.
-
9. 10. 2008 | Mladina 41
Človeško srce je občudovanja vreden stroj. Čeprav ni nič večje od stisnjene pesti, vsak dan naredi kar sto tisoč udarcev in po telesu požene do devet tisoč litrov krvi. Skozi sto tisoč kilometrov ožilja potisne kri v pičlih dvajsetih sekundah in jo v krogih poganja tako dolgo, da v enem dnevu prepotuje neverjetnih devetnajst tisoč kilometrov, kar je skoraj pol poti okoli sveta.
-
2. 10. 2008 | Mladina 40 | Politika
Odprava plačnih nesorazmerij v zdravstvu bo stala bistveno več, kot je prvotno predvidela vlada. Po izračunih vlade naj bi končni finančni učinek znašal 147,6 milijona evrov, skupna masa za plače zaposlenih v zdravstvu pa naj bi se do leta 2010 povečala za 24,1 odstotka. A že ta predvidevanja so bila zgrešena, saj niso vključevala finančnih posledic za zasebnike s koncesijo.
-
18. 9. 2008 | Mladina 38 | Politika
Umirjanje gospodarske rasti čuti vse več slovenskih podjetij, zlasti tista, ki so zadnja leta premalo vlagala v raziskave in razvoj. Inovacije so namreč ključni element, ki podjetjem zagotavlja dodano vrednost, konkurenčnost in boljše poslovanje, s tem pa ugodnejši položaj pri spoprijemanju z recesijo. » V strukturi proizvodov, ki se izdelujejo v Sloveniji in delno v tujini, je premalo izdelkov z višjo...
-
11. 9. 2008 | Mladina 37 | Politika
Navaden državljan s povprečno bruto plačo je lani zaslužil 15.417 evrov, delavec z minimalno plačo pa 6456 evrov, član nadzornega sveta Telekoma pa je v povprečju zaslužil 31.333 evrov bruto. Nadzornik je torej samo s to funkcijo zaslužil dvakrat toliko kot delavec s povprečno bruto plačo in skoraj petkrat toliko kot delavec z minimalno plačo.
-
28. 8. 2008 | Mladina 35
Pred dnevi je domačo javnost osupnil podatek Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, da so se lani realne plače v Sloveniji znižale najbolj v Evropski uniji. Na ravni EU so se realne plače lani glede na leto 2006 povprečno zvišale za 2,3 odstotka. Najbolj so zrasle v novih članicah, predvsem v Latviji, Litvi in Romuniji, najbolj pa so se zmanjšale v Sloveniji, Cipru, Španiji, Avstriji,...
-
28. 8. 2008 | Mladina 35
> Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da sta inflacija in recesija tudi psihološka pojava. Bolj ko govoriš o recesiji, bolj postaja resničnost v glavah ljudi, spreminja se njihovo vedenje in se nazadnje resnično manifestira tudi v številkah. Ne samo zaradi tega, ampak tudi zaradi statističnih podatkov ne morem pritegniti tistim, ki govorijo o recesiji. Res pa je, da smo priča ohlajanju gospodarske aktivnosti.
-
21. 8. 2008 | Mladina 34
NSi se je izkazala kot zelo servilna koalicijska partnerica
> Ta vlada ni izpolnila pričakovanj ljudi. Ni uredila tipično desnih vprašanj, je pa sprejela nekatere rešitve, ki so tipično leve. Janša kot dosežek navaja dejstvo, da je vlada preživela celoten mandat. Zame to ni poseben dosežek. Smisel ni v tem, da imaš oblast, ampak da uresničuješ svoj program in izpolniš obljube, ki si jih dal volivcem. Ta vlada se kaj dosti ne razlikuje od svojih predhodnic.
-
7. 8. 2008 | Mladina 32 | Politika
Minister za finance Andrej Bajuk je pred dnevi presenetil z napovedjo, da bo proračunski presežek v letošnjem letu večji, kot ga je vlada spomladi predvidela z rebalansom. Namesto predvidenih 69 milijonov evrov naj bi presežek znašal 240 milijonov evrov ali približno 0,65 odstotka bruto domačega proizvoda. Če se bo napoved uresničila, bo to brez dvoma lep dosežek.
-
31. 7. 2008 | Mladina 31
Oktobra 2004 se je pomladnim strankam smejalo. Na volitvah so dobile 45 odstotkov glasov in v navezi z Desusom prevzele oblast. Toda komaj dober mesec pozneje so se znotraj desnega bloka že začeli opazni premiki. Novembra 2004 so imele pomladne stranke po meritvah Ninamedie sicer še vedno 44,2-odstotno podporo anketirancev, a izključno zaradi Janševe SDS, ki je svoj položaj po prevzemu oblasti še okrepila.
-
24. 7. 2008 | Mladina 30
Mag. Mitja Gaspari, ekonomist, nekdanji guverner Banke Slovenije
Če bo Borut Pahor jeseni sestavljal novo vladno koalicijo, bo Mitji Gaspariju pripadlo mesto podpredsednika vlade, torej funkcija, ki jo je pred leti v Drnovškovi vladi opravljal Marjan Podobnik. Nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije ter neodvisni kandidat na zadnjih predsedniških volitvah pravi, da ga sodelovanje v vladi zanima le, če bo Pahorju uspelo sestaviti koalicijo programsko sorodnih strank, ne želi pa sedeti v vladi z Janšo. Naj povemo, da Gaspari ni bil naša prva izbira za intervju. O inflaciji, gospodarski rasti, zadolževanju in napovedanem proračunskem presežku smo se želeli pogovarjati z ministrom za finance Andrejem Bajukom, vendar je ta že dogovorjeni termin v treh tednih kar trikrat preložil, hkrati pa je v istem obdobju našel čas za pogovor za revijo Reporter.
-
16. 7. 2008 | Mladina 23
Arhitektura v Mariboru je po daljšem zatišju znova v prvem planu. V mestu nastajajo, so v pripravi ali se intenzivno razvijajo številni novi arhitekturni projekti in urbanistične ureditve. Že pozimi so odprli prenovljeno Studenško brv čez reko Dravo, maja so končali prenovo nogometnega stadiona Ljudski vrt, jeseni naj bi bila končana prenova glavne mestne tržnice, začeli pa naj bi gradnjo poslovno-stanovanjskega...
-
10. 7. 2008 | Mladina 28 | Politika
Ni dvoma, da je bila dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke nujna. Kapitalska ustreznost NLB se je v zadnjih letih slabšala, hkrati se je zmanjšal delež lastniškega kapitala v celotni bilančni vsoti, poslabšalo pa se je tudi pokritje izdanih kreditov z depoziti. NLB je zaradi tega kapitalsko ustreznost že lani popravila z dobrimi tristo milijoni evrov, z letošnjo dokapitalizacijo pa je dobila še dodatnih tristo...
-
26. 6. 2008 | Mladina 26
Vladna napoved, da bo letošnje proračunsko leto zaključila s presežkom v višini dobrih 69 milijonov evrov, je predvolilni trik, namenjen izključno zavajanju javnosti. Realnost obeta precej slabši izid, kar vlada dobro ve, a se dela neumno. Po najbolj črnem scenariju se bo letošnje proračunsko leto namesto s presežkom končalo s primanjkljajem v višini odstotka bruto domačega proizvoda.
-
19. 6. 2008 | Mladina 25
Dr. Dušan Mramor je redni profesor in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani. V letih 2001 in 2002 je bil član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, od decembra 2002 do decembra 2004 pa finančni minister v vladi Antona Ropa.
-
19. 6. 2008 | Mladina 25
Smučanje v Davosu, čarterski polet do Dubrovnika skupaj z družinskimi člani, safari v Južnoafriški republiki, izlet s turistično ladjo do Niagarskih slapov, ogled plantaž v Louisiani, zabava v Disneylandu na Floridi, ogled trdnjave Alamo v San Antoniu, celodnevno nakupovanje v severnoameriških outletih, koncert Raya Charlesa, Labodje jezero v Bostonu, baletna predstava v Sydneyju, kabaret v Berlinu, muzikal v...
-
24. 5. 2008 | Mladina 21
»Glavna usmeritev novodobnih investitorjev je eksces.«
So hiše, ki kričijo, štrlijo, se napihujejo in na vso moč opozarjajo nase. In so hiše, ki s svojo zadržanostjo v prostor vnašajo trajno vsebino. Profesor Vojteh Ravnikar in Robert Potokar nista "trendi" arhitekta. To odkrito priznavata tudi sama. » Nisva nagnjena k ekscesom, čeprav je eksces glavna usmeritev novodobnih investitorjev.
-
24. 5. 2008 | Mladina 20
» Komisija je ugotovila, da vaš otrok ni sprejet v vrtec in je uvrščen na čakalno listo.« Tak odgovor je v zadnjih dneh dobilo nekaj tisoč staršev po Sloveniji. Samo vrtci na območju Mestne občine Ljubljana so odklonili 3920 otrok. Glavno mesto je še posebej izpostavljeno, saj se poleg višje rodnosti sooča tudi z naraščajočim številom priseljencev in ogromno dnevno migracijo.
-
19. 5. 2008 | Mladina 19
Konec zgodbe o uspehu na kredit
» Korak za korakom vlada najeda zdrave gospodarske temelje,« je januarja lani v Mladini zapisal dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji finančni minister v vladi Antona Ropa. Če se je Mramorjeva ostra kritika ekonomske politike sedanje vlade še pred poldrugim letom morda zdela nekoliko preostra, je danes, ob visoki inflaciji, rekordnem zunanjem dolgu in padcu gospodarske...
-
13. 5. 2008 | Mladina 17
Član izvršilnega odbora Nove Slovenije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs je prepričan, da lahko NSi pred propadom na jesenskih volitvah reši samo izredni kongres. V pismu občinskim odborom stranke predlaga, da bi na kongresu prevzeli staro ime Slovenski krščanski demokrati ter izvolili predsednika in organe stranke. Nekateri vodilni politiki stranke so predlog označili kot destruktiven, Štrovs pa vztraja, da so spremembe nujne, če se NSi ne želi utopiti v Janševi SDS.
-
13. 4. 2008 | Mladina 14 | Politika
Slovenija ima do konca leta 2015 iz evropske blagajne pravico načrpati dobrih pet milijard evrov. Od tega 4,2 milijarde evrov iz kohezijskega in strukturnih skladov, 900 milijonov evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 21,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za ribištvo. Toliko denarja nam je Bruselj odobril v programskem obdobju 2007-2013, pri čemer imamo možnost črpanja še dve leti po...
-
13. 4. 2008 | Mladina 14
Nemški tanki pri kočevskem gradu po zavzetju mesta leta 1943. Nobena slovenska vlada ni zbrala dovolj poguma, da bi Nemčiji postavila novo zahtevo za poplačilo vojne škode.
-
28. 3. 2008 | Mladina 12 | Kultura
"Hitre spremembe v prostoru so vedno problematične"
Zadnja leta je slovenska arhitektura deležna tolikšne pozornosti in je tudi v mednarodnem prostoru prejela toliko priznanj, da bi bilo nespoštljivo, če je ne bi cenili. Med mlajšimi kolegi naj omenim dela tandema Bevk-Perović, Maruše Zorec, Krušec arhitektov ... Bližja mi je arhitektura, v kateri je čutiti kontinuiteto ljubljanske šole. Če imata alfa romeo in fiat navkljub globalizaciji še vedno nekaj italijanskega značaja, VW in audi pa nemškega, je nekako samoumevno, da tudi pri arhitekturi, ki stoji v prostoru, cenimo pripadnost okolju. Ne gre za nacionalni izraz arhitekture. Verjamem pa, da se arhitektura mora odzivati na posebnosti prostora. Drugače na Gorenjskem kot na Krasu. Identiteta arhitekture, ki temelji na spoštljivem odnosu do prostora, je ena glavnih odlik ljubljanske šole za arhitekturo že od Plečnika. Arhitektura, ki je egocentrična, ki skuša pritegniti pozornost le z vsiljivo zunanjostjo, mi je tuja. Učinek spektakla je morda primeren za enkratne dogodke, arhitektura in mesto pa sta zavezana trajnosti.
-
14. 3. 2008 | Mladina 10
Kneževina Liechtenstein je redko kdaj tema novic. Kot davčna oaza v osrčju Evrope, ki zagotavlja visoko stopnjo tajnosti, si prizadeva za čimmanjšo opaznost, da se lahko kapital iz vsega sveta nemoteno steka na njen teritorij. Novica, da je nemška obveščevalna služba od nekdanjega uslužbenca banke LGT za pet milijonov evrov kupila seznam računov 1400 strank te banke, je Liechtenstein spravila med glavne novice.
-
5. 3. 2008 | Mladina 9
Vlada je pred neprijetno odločitvijo. Če izpelje prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije, bo to poslabšalo že tako skrhane odnose v koaliciji. Če prodajo ustavi, bo obveljala za nekonsistentno, hkrati pa ji bo mogoče očitati zapravljivost, saj bo kljub propadlemu razpisu dolžna poravnati stroške skrbnega pregleda, cenitve in svetovanja, ki skupaj presegajo 1,5 milijona evrov.
-
Nobenega dvoma ni, da je gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov neizogibna. Sedanje skladišče v jedrski elektrarni Krško je bilo zgrajeno kot začasno. Danes je v njem 2300 kubičnih metrov odpadkov, letni prirast pa je povprečno 45 kubičnih metrov, kar pomeni, da bo skladišče polno okoli leta 2011. Nemoteno delovanje elektrarne do konca življenjske dobe leta 2023 in njeno razgradnjo je mogoče...
