Urša Marn
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Družba
Slovenija je bila pri gradnji avtocestnega križa zelo učinkovita. Resda je bil projekt drag, a se ga je lotila pogumno in ga izpeljala dokaj hitro. Popolnoma drugače pa je, ko gre za gradnjo ali vsaj posodobitev železniškega omrežja. Tako se projekt ljubljanskega železniškega vozlišča že osem let ni premaknil z mrtve točke. »Kamionski promet na ljubljanskem avtocestnem obroču narašča, zastoji so vsepovsod in popolnoma nesprejemljivo je, da se projekt ljubljanskega železniškega krožišča ne nadaljuje,« opozarja Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora pri mestni občini Ljubljana. Velik korak naprej bi v Ljubljani naredili že s tem, če bi ponovno vzpostavili železniško tovorno progo Tivolski lok. Gre za nekaj sto metrov proge, ki bi zagotovila, da bi se tovorni vlaki iz Primorske izognili glavni ljubljanski železniški postaji in bi šli naravnost proti Gorenjski in naprej v Avstrijo. Tivolski lok je nekoč že obstajal, zgrajen je bil leta 1916, v času odprtja soške fronte, ko je Ljubljana postala eno od osrednjih vozlišč za oskrbovanje bojišča. Po prvi svetovni vojni je lok zaradi rapalske meje, ki je tedanjo zahodno Slovenijo dodelila Italiji, izgubil pomen. Obnovljen je bil leta 1944, ko je bila Ljubljana pod nemško okupacijo, v rabi pa je ostal vse do šestdesetih let. Odstranili so ga, ko so zgradili podvoz pod železniškimi tiri na Celovški cesti.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Družba
»Obleka naredi človeka, svetloba naredi prostor,« pravi legendarni nemški oblikovalec svetil in svetlobnih inštalacij Ingo Maurer. Svetloba pomembno vpliva na naše počutje in razpoloženje, na naše umske in telesne sposobnosti. Sončna svetloba že tisočletja uravnava naš bioritem. »Človek nujno potrebuje naravno svetlobo, tudi neposredno sončno sevanje, saj to omogoča proizvodnjo vitamina D, ki je bistven za zgradbo kosti, za kožo ... Če smo dalj časa brez naravne svetlobe, se to odraža na našem telesnem in duševnem zdravju. Tako kot vsa živa bitja tudi človek potrebuje stik z naravnimi procesi, kot je izmenjava dneva in noči ali spreminjanje svetlobe v različnih letnih časih.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Družba
Po desetletju mrtvila je gradbeništvo v Sloveniji spet zaživelo. Lani se je proizvodnja v gradbeništvu med vsemi državami članicami EU najbolj povečala prav v Sloveniji (glede na leto 2016 kar za 76 odstotkov), sledili sta ji Madžarska (povečanje za 43,1 odstotka) in Češka (za 33,6 odstotka). Spodbudna rast gradbeništva se bo nadaljevala tudi letos in naj bi trajala več let, če seveda ne bo prišlo do izjemno neugodnih in nepredvidljivih dogodkov na svetovni politični ali gospodarski sceni. Predsednik uprave gradbenega podjetja SGP Pomgrad Igor Banič optimistično napoveduje, da bo projektov za gradbena podjetja dovolj, celo preveč, saj gradbenim podjetjem že zdaj primanjkuje delovne sile. V razmahu so javni infrastrukturni projekti, vse več pa je tudi zasebnih naložb v poslovne in stanovanjske stavbe.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Družba
Kolesarjenje v Sloveniji zadnja leta doživlja prerod. Po prodaji koles na tisoč prebivalcev smo celo v vrhu EU. Žal pa tej usmeritvi ne sledi gradnja kolesarske infrastrukture.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Kultura
Po desetletjih propadanja naj bi letos končno začeli prenovo ene od najbolj znanih ljubljanskih zgradb – Cukrarne. Zunanjost nekdanje tovarne sladkorja je spomeniško zavarovana od leta 1990, toda ljubljanska mestna uprava do zdaj ni našla dovolj denarja za redno vzdrževanje te zgodovinsko pomembne stavbe, kaj šele za temeljito prenovo in omogočenje ponovne rabe.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Družba
Zadnja leta občine tekmujejo v gradnji čim bolj norih objektov, s katerimi naj bi privabile turiste in se zapisale v zgodovino. Nekatere gradijo megalomanske razgledne stolpe, druge pivske fontane, v mestni občini Velenje pa so se odločili, da bodo celovito uredili okolico Titovega spomenika.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Ekonomija
Slovenija je imela lani drugo najvišjo gospodarsko rast v EU. Višjo od nas je imela le Romunija. Povprečna rast v EU je bila lani 2,5-odstotna, pri nas pa je bila še enkrat višja, kar petodstotna. Za majhna odprta gospodarstva je sicer značilno, da se po krizi odbijejo višje od velikih, toda petodstotna rast je kljub temu presenetila celo nekatere izkušene domače ekonomiste. »Bilo je sicer jasno, da bo gospodarska rast visoka, saj je bilo mednarodno okolje, še zlasti dogajanje v evroobmočju, v prejšnjem letu zelo ugodno. A da bo rast tako visoka, kot je dejansko bila – tega nisem pričakoval,« priznava ekonomist Mojmir Mrak. Tudi v prihodnje nam kaže dobro. Letos se bo rast sicer nekoliko umirila, še vedno pa bo štiriodstotna. »Po dolgi krizi je slovenska gospodarska rast spet normalna, primerljiva s tisto med letoma 1993 in 2006, ko je vztrajno prehitevala rast razvite Evrope za dve odstotni točki,« pravi ekonomist Franček Drenovec.
-
Lokalni politiki z megaprojekti
Celje je ena od občin, ki se najslabše odzivajo na stanovanjske potrebe prebivalstva. Namesto da bi stanovanjski fond povečevala, ga že leta vztrajno krči. Občinska družba Nepremičnine Celje je v zadnjih osmih letih fond neprofitnih stanovanj v lasti občine ali samega podjetja zmanjšala za več kot sto stanovanj, saj si s prodajo izboljšuje poslovanje. Lani je v neprofitni najem oddala manj kot 30 stanovanj, leto poprej zgolj 20. Kar 170 občinskih stanovanj je praznih in so potrebna temeljite obnove, na seznamu upravičencev do neprofitnih stanovanj pa je skoraj 500 občank in občanov.
-
Nakupovanje prek spleta je vse bolj priljubljeno tudi med slovenskimi potrošniki. Razumljivo. Slovenski kupci še posebej radi kupujejo v spletnih trgovinah na Kitajskem in v ZDA. Se pa številni ne zavedajo, da je nakup izdelkov v državah zunaj Evropske unije povezan z dodatnimi stroški, pri čemer ne mislimo samo na dajatve, kot sta carina in davek na dodano vrednost, temveč tudi na strošek carinskega posredovanja, ki vam ga ob uvozu lahko zaračuna Pošta Slovenije.
-
Metka Zorec, učiteljica: Danes v šoli nimamo več pravih vzvodov, da bi nasilje uspešno zajezili
Nimam težav na glas povedati, da sem po poklicu učiteljica, in nimam manjvrednostnega občutka zato, ker nisem zdravnica, pravnica ali psihologinja. Je pa res, da se je odnos družbe do učiteljev spremenil. Marsikdo misli, da se na šolo odlično spozna samo zato, ker je nekoč sam hodil vanjo, pa čeprav je bilo to pred 20 ali 30 leti. Nezaupanje v učiteljsko delo vnaša tudi vse večja kaotičnost devetletke, ki nikoli ni doživela resne evalvacije, vanjo pa so vnašali nove vsebine in programe.
-
Naraščanje stroškov za zdravstvo in gneča pri osebnih zdravnikih in na urgenci nista izključno slovenska pojava. Z njima se bolj ali manj uspešno spoprijemajo tudi druge evropske države. Eden od načinov, s katerimi je mogoče vsaj nekoliko razbremeniti ambulante, je brezplačni zdravstveni telefon, prek katerega lahko uporabniki 24 ur na dan vse dni v tednu dobijo nasvet glede zdravstvenih težav.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Politična optimizacija
Da je kapital nad zakoni, je bilo jasno najpozneje aprila 2016, ko so v javnost prišli Panamski dokumenti, ki so razkrili, kako največje svetovne korporacije in bogati posamezniki skrivajo denar v davčnih oazah. Evropski politiki so takrat prisegali, da bodo storili vse, da preprečijo škodljive davčne prakse. A je ostalo le pri besedah. Ko so novembra 2017 v javnost prišli še Rajski dokumenti, ki so razkrili še več davčnega utajevanja in davčne »optimizacije«, se je odvrtel podoben scenarij: veliko obljub in pičel izkupiček. Dobili smo sicer prvi evropski črni seznam davčnih oaz, na katerem je veliko eksotike – od Barbadosa do Združenih arabskih emiratov, a nobene evropske države, čeprav obstaja vrsta dokazov, da velike korporacije največ dobička skrijejo prav sredi Evrope: v Luksemburgu, Belgiji, na Irskem in Nizozemskem.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Družba
Po zgledu drugih večjih evropskih mest bo tudi Ljubljana to zimo dobila dve velikanski drsališči na prostem. Prvo bodo odprli 25. novembra v parku Zvezda in bo obsegalo več kot 2000 kvadratnih metrov ledenih površin, drugo naj bi odprli na začetku decembra na območju Emonike, torej tam, kjer bi moral stati nov potniški center, šlo pa bo za kar 3000 kvadratnih metrov ledenih površin.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Politika
Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je Japonsko prizadela huda finančna kriza, ki jo je povzročila posojilna mrzlica. Finančne ustanove so na veliko odobravale hipotekarna posojila in slabi krediti so narasli na neverjetnih 6000 milijard jenov. Ministrstvo za finance, ki bi moralo panogo regulirati, naloge ni opravilo, kajti v vrhovih finančnih ustanov, ki so trg preplavile s hipotekarnimi posojili, so bili zaposleni številni nekdanji visoki uradniki z ministrstva. Šlo je za samo enega od škandalov, ki so razkrili utečeno japonsko prakso nastavljanja nekdanjih funkcionarjev in državnih uradnikov na položaje v zasebnih podjetjih in bankah.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Družba
Bolj ko se bližajo parlamentarne volitve, bolj se skuša politika prikupiti volivcem, tudi s potezami, ki bodo imele dolgoročne škodljive posledice.
-
3. 11. 2017 | Mladina 44 | Družba
Stephan von Dassel je od oktobra lani župan berlinske mestne četrti Mitte. Podporo volivcev si je pridobil z jasno politiko nasprotovanja Airbnbju. »Naša prednostna naloga je skrb za družine, ki tu živijo, šele nato za turiste,« pravi 50-letni politik stranke Zelenih. Prepričan je, da mora socialna blaginja širše skupnosti prevladati nad interesi dobička posameznikov. Marsikdo se z njim strinja. Od ustanovitve spletnih portalov, kot so Airbnb, Wimdu in 9Flats, prek katerih se turistom oddajajo zasebni domovi, je življenje številnih Berlinčanov nevzdržno. Vzdolž ulice Wilhelmstrasse v osrčju mestne četrti Mitte so nanizane večstanovanjske stavbe, kjer je v času Nemške demokratične republike živela vzhodnonemška politična elita. Danes se veliko stanovanj v teh stavbah oddaja turistom.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Družba
Stolpnica Montparnasse, visoka 210 metrov, je dolgo veljala za najgršo stavbo v Parizu. V sedemdesetih letih, ko so jo zgradili, je bila simbol inovativnosti in modernosti.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Politika
Slovenija je med državami, ki so v času gospodarske krize, v letih 2010–2014, najbolj skrčile delež javnih sredstev za izobraževanje.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Kultura
Andrej Hrausky je znan kot tisti arhitekt, ki je skupaj z Majdo Cajnko ustanovil in nato vrsto let vodil galerijo Dessa, prvo in edino profesionalno arhitekturno galerijo v Sloveniji. Je pa tudi eden od največjih poznavalcev arhitekturne zapuščine Jožeta Plečnika – o njem je napisal več knjig, zadnja z naslovom Simboli v Plečnikovi arhitekturi je izšla letos pri založbi Lili in Rosa. Pogovarjala sva se o pomenu simbolike v Plečnikovi arhitekturi, o Plečnikovi varčnosti in altruizmu, pa tudi o socialni zgodovini Ljubljane.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Ekonomija
Britanska banka HSBC vsako leto objavi lestvico držav, ki so najboljše za izseljence. Na vrhu lestvice kraljuje Singapur. Razlogov za to je več, ključni pa so ekonomski. Povprečni letni bruto prihodek izseljenca v tej državi znaša približno 139 tisoč dolarjev, kar je 43 odstotkov več od svetovnega povprečja. A še pomembnejša prednost Singapurja so zelo nizki davki. Davka na dobiček ni, plača pa je v povprečju obdavčena 10- do največ 20-odstotno. Slovencu, ki si v tej državi najde dobro plačano službo ali odpre zagonsko podjetje, zaradi nizke obdavčitve v žepu na koncu meseca ostane več denarja, kot bi mu ga pripadlo v Sloveniji. Zdi se pravljično. A resnica je precej bolj kruta. Ker je davčna obremenitev plač nizka, si morajo zaposleni vse socialne ugodnosti plačevati sami. Podobno je mogoče ugotoviti za ZDA. Tudi tam je obremenitev plač z davki in socialnimi prispevki v primerjavi z drugimi najbolj razvitimi državami nizka (nižja od povprečja držav OECD), to pa posledično pomeni, da si takrat, ko se šolaš, ko zanosiš, ko zboliš ali se upokojiš, prepuščen neusmiljeni tržni logiki kapitalizma, ki ti vsako ugodnost drago zaračuna.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Družba
V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji zgrajenih sedem centrov za ravnanje z odpadki. Največji med njimi je začel obratovati konec leta 2015 na ljubljanskem Barju. Vanj je vključenih 50 občin, na leto pa lahko sprejme 150 tisoč ton mešanih in 20 tisoč ton bioloških odpadkov. Gradnja tega ogromnega centra, ki ga upravlja ljubljanska Snaga, je stala 160,71 milijona evrov, od tega je 77,57 milijona prispeval evropski kohezijski sklad, 66,64 milijona so zagotovile občine, 16,50 milijona pa je prispevala država. Čeprav bi moral biti center na Barju uspešnica, še vedno ni rentabilen, javno podjetje Snaga pa je zaradi tega v rdečih številkah. Razlog za to je taktiziranje občin. Predvideno je bilo, da bodo občine, ki so podpisale pristopno pogodbo, na Barje vozile vse komunalne odpadke, tudi biološke, vendar nekatere tega še vedno ne počnejo, zato zmogljivosti centra niso polno izkoriščene. Vse skupaj je še poslabšalo vztrajanje ministrstva za okolje, da obdelavo biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev prepusti trgu, namesto da bi to dejavnost opravljali kot gospodarsko javno službo. Šli so tako daleč, da so ljubljanski mestni občini, ki se je privatizaciji ravnanja z biološkimi odpadki uprla, zagrozili z ustavnim sporom. Spor med državo in ljubljansko občino se je vlekel več mesecev, župan Zoran Janković je protestiral pri predsedniku vlade Miru Cerarju, na koncu pa je država vendarle popustila. V osnutku novega zakona o varstvu okolja je obdelava ločeno zbranih bioloških odpadkov opredeljena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba. Do obrata v stališču ministrstva je prišlo predvsem zaradi bojazni, da bi Evropska komisija lahko terjala vračilo skoraj 78-milijonskega vložka, če bi obdelavo bioloških odpadkov prepustili trgu. Regijski center na Barju je bil namreč že od začetka predviden tudi za obdelavo bioloških odpadkov. Če pa bi ga obravnavali kot del tržne infrastrukture, bi komisija lahko trdila, da je šlo pri 78 milijonih za nedovoljeno državno pomoč. Odločitev države, da ravnanje z odpadki ostane v domeni javne službe, pa se ne zdi logična vsem. Gospodarska zbornica trdi, da gre za »ukinitev svobodne gospodarske pobude in tržne konkurence«, ki bo vplivala na zvišanje cen.
