Urša Marn
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Politika
Mala loža pod levim krilom Pretorske palače na Titovem trgu v Kopru je bila kljub zgražanju in nasprotovanju koprskih meščanov na javni dražbi prodana zasebnemu podjetju za 57.300 evrov, torej samo za tisoč evrov več, kot pa je znašala izklicna cena.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
Matematika – verjetno najbolj osovražen predmet v zgodovini šolstva in eden tistih, s katerimi zasebni inštruktorji zaslužijo največ. Pa bi lahko bilo drugače? »Seveda,« je prepričan Andrej P. Škraba, ekonomist, ki matematiko že štiri leta skuša približati mladim v brezplačni spletni učilnici Astra.si.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
Dr. Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani
Slovenci bomo do leta 2050 »srečni ljudje in globalne lestvice blaginje nas bodo uvrščale čisto pri vrhu« - nam obljublja Strategija razvoja Slovenije. Prof. dr. Roman Jerala, eden od najprodornejših slovenskih znanstvenikov, se tej in drugim cvetkam, zbranim v strategiji, le kislo nasmiha. Kaj drugega mu niti ne preostane. Njegovi pozivi politiki, naj znanost vzame resno in jo finančno izdatneje podpre, saj bo država od njenih dognanj imela večjo korist kot na primer od drugega tira, so zaman. Vlada Mira Cerarja sicer zatrjuje, da je znanost njeno prednostno področje, a številke kažejo drugače. Po vlaganjih v raziskave in razvoj smo na repu Evrope. Dr. Jerala je junija postal član Evropske organizacije za molekularno biologijo EMBO. Ta mednarodna organizacija združuje 1700 najboljših znanstvenikov z vsega sveta, ki se ukvarjajo z vedami o življenju, med njimi tudi 85 Nobelovih nagrajencev.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
Oskar Haidn predava o pogonih za vesoljska plovila na Tehniški univerzi v Münchnu (TUM). S kolegi z vsega sveta išče in raziskuje okoljsko sprejemljiva goriva za rakete in satelite. Ko je bil še šolar, je sovražil predvsem tri predmete: matematiko, fiziko in angleščino. Njegovo maturitetno spričevalo je bilo srednja žalost, je zaupal novinarjem revije Spiegel. Haidn je tudi član izbirne komisije za sprejem na univerzo. Na njej so že leta 2000 pri skoraj vseh študijskih predmetih odpravili številčno ocenjevanje, pa kljub temu sodi med elitne nemške univerze. Kandidati z vsemi točkami na maturi se večinoma lahko vpišejo samodejno, vendar na izbirne pogovore povabijo tudi dijake s povprečno oceno na maturi. Če kandidat komisijo prepriča, se lahko vpiše kljub slabšim ocenam. »Za ocene mi je res vseeno,« je novinarjem Spiegla razložil Haidn. »Mladi smejo delati napake. Kar želim videti, so radovednost, zagrizenost in želja po učenju.«
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
»Vzpenjača? Ne, hvala. Jaz grem peš!« so marca leta 2003 proti gradnji tirne vzpenjače na ljubljanski grad protestirali Ljubljančani in Ljubljančanke. Dobrih štirinajst let pozneje, točneje 15. avgusta letos, je vzpenjača v enem samem dnevu na grad prepeljala rekordnih 3324 potnikov, od začetka obratovanja leta 2006 do danes pa že 3,2 milijona – od domačinov do turistov, od plebsa do plemstva. Z vzpenjačo so se peljali tudi britanska kraljica Elizabeta II., vojvoda Edinburški in japonski princ Akišino. Gneča je tolikšna, da je treba v poletnih mesecih na prevoz čakati tudi pol ure. Na mestni upravi zato razmišljajo o namestitvi druge kabine za potnike.
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Politika
Agencija za okolje (Arso) je avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu gigantu Magna Steyr izdala okoljevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah. V dovoljenju Arso ugotavlja, da je Magna s predloženo dokumentacijo in njenimi dopolnitvami izkazala, da je poseg sprejemljiv za okolje in da zaradi gradnje mejne vrednosti ne bodo presežene. Prav tako bodo v tovarni – po mnenju Arso – pri obratovanju uporabili tehnologije lakiranja, ki so sprejemljive oziroma skladne z zahtevami najboljših razpoložljivih tehnik in imajo nižje emisije hlapnih organskih spojin. Tudi glede varstva voda naj bi bil poseg sprejemljiv, direkcija za vode je Magni celo že izdala vodno soglasje.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Politika
Trgovina je ena največjih gospodarskih dejavnosti v Sloveniji: zaposluje 79 tisoč delavcev in ustvari skoraj petino bruto domačega proizvoda. Lani so čisti dobički v trgovini znašali 628,7 milijona evrov – to je 18,1 odstotka več kot leta 2015 in kar 41,8 odstotka več kot leta 2008. Kljub okrevanju pa podjetja le stežka dobijo nove delavce. Tuš jih že nekaj časa išče z oglasnimi plakati, tistim svojim zaposlenim, ki priporočijo nove delavce, pa celo obljublja finančno nagrado. Mercator jih išče na primer tudi z oglaševanjem na socialnih omrežjih. A zanimanje je majhno, kajti plače v tej dejavnosti so nizke, delovni čas pa neugoden.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Potem ko je že kazalo, da bo novi zakon o vrednotenju nepremičnin končal v predalu, ga je vlada vendarle potrdila in poslala v parlamentarno razpravo. Če bo sprejet še letos, bo geodetska uprava lahko že prihodnje leto izvedla generalno vrednotenje nepremičnin po novih pravilih. Ključna prednost novega sistema je, da bodo lastniki lahko sodelovali pri določitvi vrednosti svojih nepremičnin.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Družba
V zahodnem delu ljubljanskega Mirja, v predelu med Hajdrihovo ulico, Lepim potom, Jamovo in Finžgarjevo ulico, je v zadnjem času začela z naglico potekati gradbena dejavnost, ki stanovalce tega naselja močno skrbi. Začelo se je s porušenjem manjše vile znane kulturniške družine Šantel na Teslovi ulici. Ogromno gradbeno jamo je kmalu zapolnila podzemna garaža, nad njo pa se je vzpel dokaj velik vila blok.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Ekonomija
Rast plač se mora načeloma prilagajati rasti produktivnosti – to je zlato pravilo v ekonomiji. Takrat ima rast plač nevtralni učinek na stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Vendar lastniki kapitala v Sloveniji (in še marsikje drugje) tega pravila ne upoštevajo.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Polemike o zgodnejšem uvajanju prvega tujega jezika in o uvedbi obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole v Sloveniji trajajo že najmanj štiri leta. Za zdaj je prvi tuji jezik za osnovnošolce obvezen šele pri devetih letih, drugi tuji jezik pa je še vedno izbirni predmet. Z novelo zakona o osnovni šoli naj bi oboje spremenili.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namerava že to jesen z novelo zakona o osnovni šoli uvesti nekaj pomembnih sprememb. Ena bolj spornih je uvedba drugega tujega jezika kot obveznega predmeta.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Družba
Počitnice so za vogalom, vi pa še vedno ne veste, kam bi šli? Če imate radi naravo, je rešitev na dlani: izberite si namestitev v enem od domačih kampov. Srečneži z debelejšo denarnico si lahko privoščite zadnjo domislico slovenskega turizma: glamping. Ta tip namestitve, ki bi mu lahko rekli tudi luksuzno taborjenje (glamping je skovanka besed glamur in kamping), se je po državi razpasel hitreje, kot lahko izgovorite besedo rezervacija. Nekateri glampingi so tako priljubljeni, da boste na vrsto prišli šele v poletni sezoni 2018, a ne obupajte, še vedno lahko ujamete prosto mizo za večerjo pod zvezdami. Kam torej?
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Družba
»Beseda evforija je pretirana«
Beseda evforija je pretirana. Če zaradi naraščanja števila prodaj in vse krajših časov prodaje nepremičninski posredniki in mediji že govorijo o nepremičninski evforiji, potem ta za zdaj velja le za stanovanja. Sploh pa je še ne gre primerjati z evforijo pred nepremičninsko krizo, ko se je kljub visokim cenam nekritično kupovalo vse, kar se je pojavilo na trgu.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Družba
»Nepremičninska evforija je zelo pretirana oznaka za trg, ki se postopoma pobira po več letih upada,« dogajanje na slovenskem nepremičninskem trgu komentira ekonomistka prof. dr. Andreja Cirman, dobra poznavalka tega trga, sicer pa predavateljica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
Že več kot leto dni si študenti psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaman prizadevajo, da bi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič implementirala sklep, s katerim bi jim omogočila delo v šolstvu.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Politika
»Bojim se, da smo prišli do točke, ko moramo jasno povedati, da v tem mandatu zakon o davku na nepremičnine ne bo sprejet,« je na kongresu slovenskih občin izjavila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in odkrito priznala, da so razlog bližajoče se volitve. Danes 70 odstotkov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) prispevajo poslovni subjekti (pisarne, lokali, industrija), fizične osebe pa prispevajo 30 odstotkov, in to kljub temu, da prav hiše in stanovanja pomenijo 60 odstotkov vrednosti nepremičnin v državi.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Družba
Koprski župan Boris Popovič je politik velikopoteznih načrtov, a kaj, ko se večina teh načrtov konča, še preden se začnejo. Pred leti je sanjal o gradnji več kot 300 metrov visoke stolpnice, ki bi po višini presegala Eifflov stolp in katere gradnja bi stala več sto milijonov. Arhitekti so pripravili idejne zasnove, občina pa si je medtem že premislila.
-
Privatizacija duševnega zdravja
Na mrzel decembrski dan je staršem rekla, da se bo vrgla iz osmega nadstropja bloka. Stara je bila deset let. Ali misli resno? Starši niso želeli tvegati. Šli so v zdravstveni dom, kjer so dobili napotnico in seznam kliničnih psihologov s koncesijo na območju Ljubljane, specializiranih za obravnavo otrok. Začeli so klicati. Čakalna doba pri prvem: eno leto. Pri drugem: devet mesecev. Pri tretjem: štirinajst mesecev. In tako do konca seznama. Nikjer čakalna doba ni bila krajša od pol leta. Edini nasvet, ki so ga obupani starši dobili po telefonu, je bil: »Pogovorite se z otrokom. Če se bo izkazalo, da še vedno potrebuje strokovno pomoč, pokličite znova.«
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Prekletstvo večno nezadovoljnih
Dva meseca pred koncem leta je vladni urad za makroekonomske analize in razvoj ugotovil, da je rast bruto domačega proizvoda naše države za leto 2016 podcenil kar za 40 odstotkov. Težava s pesimizmom v napovedih gospodarske rasti je, da se ta pesimizem navadno prenaša v nižja pričakovanja, zmanjšanje podjetniških vlaganj, strah potrošnikov pred nakupi in pretirano fiskalno zategovanje. Gre za učinek samouresničujoče se prerokbe. Posledica pesimizma so zgrešeni gospodarski ukrepi, ki vodijo v nižjo gospodarsko rast od potencialno mogoče.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Politika
Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča
Bolnišnice drobijo večja naročila na manjša, zato da se izognejo javnim r azpisom. Več kot polovica vsega medicinskega materiala se nabavlja prek naročilnic. Naročila nabavnim službam narekujejo zdravniki, vsak svoje, cene pa določajo posredniki, ki služijo s previsokimi maržami. Na ministrstvu za zdravje so šele pred kratkim začeli resneje razmišljati o prekinitvi začaranega kroga, vendar pa izstop iz njega ne bo preprost. Če bi se pri nabavi zdravil in medicinskotehničnih pripomočkov res želeli izogniti posrednikom, bi morali najprej doseči spremembo evropskih predpisov. Se slovenska politika, vajena podrejanja Bruslju, upa spustiti v to bitko? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Ekonomija
Pričakovali bi, da bodo državni organi varovali interese malih vlagateljev, ne da izpolnjujejo pričakovanja finančnih posrednikov. A pravila so pri nas postavljena na glavo. Namesto da bi ministrstvo za finance in Agencija za trg vrednostnih papirjev varovala vlagatelje pred visokimi stroški odpiranja in vodenja trgovalnih računov, na katere je treba do konca leta prenesti delnice iz centralne Klirinško-depotne družbe, sta se postavila v bran borznoposredniških hiš.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Ekonomija
Po letih rezanja, odrekanja, podaljševanja »začasnih« varčevalnih ukrepov in po tem, ko nam je proračunski minus tudi na račun dohodkovno najranljivejših slojev uspelo spraviti pod predpisano maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, podatki pa so postali pozitivni, se je Slovenija spet znašla v skupini največjih evropskih bolnikov.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Ekonomija
S profesorjem mednarodnih financ dr. Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani o težavah največje nemške investicijske banke Deutsche Bank, o tem, zakaj bo nemška vlada to gigantsko banko za vsako ceno reševala, o vračanju koncepta socializacije izgub, o dvoličnosti velikih držav članic EU, pa tudi o tem, ali je Slovenija pripravljena na morebitno novo veliko finančno krizo.
