Urša Marn
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Ekonomija
Minister za finance Dušan Mramor namerava z davčno reformo razbremeniti plače najproduktivnejših zaposlenih, tistih, ki v podjetjih največ prispevajo k dodani vrednosti. Cilja na strokovnjake, znanstvenike, inženirje. S tem naj bi mlade strokovnjake zadržal v Sloveniji. Zdi se logično in pravilno. Vendar so problemi dejansko širši. Težava je že z izvedljivostjo: kako znižati stroške dela samo za določeno skupino davčnih zavezancev? Sedanji dohodninski sistem ne omogoča, da bi lestvico obdavčitev prilagodili samo izbranim skupinam. Poleg tega ni rečeno, da so tisti, ki v podjetjih največ zaslužijo, tudi najproduktivnejši.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Ekonomija
Samo v zadnjih petih letih se je bogastvo, naloženo v davčne oaze, povečalo za več kot 25 odstotkov in zdaj znaša že najmanj 6100 milijard evrov, kar je osem odstotkov celotnega svetovnega bogastva. Ker se multinacionalke izogibajo plačilu davkov, najrevnejše države sveta vsako leto izgubijo najmanj sto milijard dolarjev, Evropa pa od 50 do 70 milijard evrov. To so milijarde, ki bi jih lahko porabili za šole, bolnišnice in druge javne storitve. Namesto da bi vlade prisilile multinacionalke k plačilu davkov, izpad davčnih prihodkov nadomeščajo z varčevalnimi ukrepi, s tem pa ceno za pohlep multinacionalk plačujemo vsi, tudi najrevnejši.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Ekonomija
Slovenija ima eno najvišjih gospodarskih rasti v EU. Slovenska podjetja so se v zadnjih letih občutno razdolžila in so danes med najmanj zadolženimi v Evropi. Proračunski primanjkljaj smo spravili pod predpisano mejo treh odstotkov BDP. Napredek je občuten.
-
Dunaj je znova, že sedmič zapored, zasedel najvišje mesto na lestvici kakovosti življenja, ki jo vsako leto pripravi mednarodno svetovalno podjetje Mercer. Na seznamu 230 velemest mu sledijo Zürich, novozelandski Auckland, München in kanadski Vancouver, Ljubljana pa je po lanskem 75. mestu padla na 76. mesto.
-
Leto 2016 naj bi bilo po mnenju, prevladujočem med ekonomisti, leto, ko naj bi si svetovno gospodarstvo popolnoma opomoglo od posledic krize, ki je izbruhnila jeseni 2008.
-
Pogosto lahko slišimo, da smo Slovenci obsedeni z lastništvom stanovanjskih nepremičnin – kot da gre za prirojeno značajsko lastnost naroda. Obsedenost z lastništvom seveda ni prirojena, nihče pri zdravi pameti si ne želi biti zadolžen dvajset let, zato da bo imel streho nad glavo. Naša obsedenost z lastništvom je posledica dolgoletne zgrešene stanovanjske politike države.
-
Časi, ko so slovenske banke ekscesno kreditirale gospodarstvo, so že zdavnaj mimo. Danes se po rasti kreditov uvrščamo na rep držav evroobmočja. Krediti podjetjem se še vedno krčijo, v lanskem letu za več kot osem odstotkov, kar je skoraj tolikšen padec kot pred začetkom sanacije bank.
-
Ljubljanska mestna občina naj bi letos vendarle sledila zgledu številnih drugih mest po svetu in odstranila nezakonito postavljene oglasne panoje, reklamne izveske in druga propagandna sporočila, ki kazijo podobo mesta, zakrivajo stavbno in naravno dediščino, če so postavljena ob cestiščih, pa tudi ogrožajo prometno varnost.
-
Evropska centralna banka vsak mesec natisne približno 60 milijard svežega denarja, s katerim množično odkupuje državne in podjetniške obveznice, ki jih imajo v svojem portfelju poslovne banke. Tako bankam zagotavlja več likvidnosti, v upanju, da jo bodo namenile povečanemu kreditiranju podjetij, zato da bodo ta več vlagala. Računa, da se bo zaradi povečanega investicijskega trošenja in proizvodnje inflacija dvignila. Vendar ta pristop ne deluje. Kljub poplavi poceni denarja inflacija ostaja zelo nizka ali pa je v negativnem območju, gospodarske rasti pa je samo za vzorec.
-
Nepopustljiva evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je na dobri poti, da evropski javnosti povrne vsaj delček zaupanja v bruseljsko politiko. Kajti predvsem po njeni zaslugi je evropska komisija Belgiji naložila, da mora od podjetij izterjati okoli 700 milijonov evrov neplačanih davkov.
-
Po vseh peripetijah z NLB – od milijonske nagrade nekdanjemu predsedniku uprave, nepremišljenega odobravanja kreditov do ogromnih stroškov za sanacijo – se danes malokdo še upa podvomiti o smiselnosti njene privatizacije, kaj šele odkrito zagovarjati stališče, da mora največja in najpomembnejša domača banka ostati v stoodstotni ali vsaj pretežni lasti države. Kar nekako sprijaznili smo se, da bo država radikalno zmanjšala svoj lastniški delež Slepo verjamemo, da ni več manevrskega prostora za pogajanja z Brusljem, da je privatizacija neizogibna in da je najboljše kapitulirati. A vprašajte se, kaj je bolj absurdno: to, da država v sistemsko pomembni banki, banki, ki po letih težav spet ustvarja dobiček, ohrani stoodstotno lastništvo, ali to, da namerava banko prodajati v času, ko je na evropskem tržišču kup drugih bank, zaradi česar bo njena cena smešno nizka?
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Družba
Slovenija ima odlično gospodarsko rast, eno najvišjih v območju evra. Tistim, ki ne vidijo napredka in mislijo, da smo še vedno globoko v krizi, finančni minister Dušan Mramor svetuje obisk pri psihiatru. Slovenija uradno res ni več v recesiji – glede tega ima Mramor prav. A do resničnega okrevanja je še daleč. Gospodarska rast se že več mesecev umirja in je še globoko pod nekdanjo. »Naš avion še vedno leti z enim motorjem, izvozom,« opozarja ekonomist Velimir Bole. Zasebna poraba sicer raste, vendar je še zmeraj šibka. Še nam preti deflacija, ki je vsaj tako nevarna kot visoka inflacija, saj gospodinjstva zaradi nje začnejo odlagati nakupe trajnih dobrin. Banke so polne denarja, vendar podjetij še kar ne kreditirajo, čeprav so se ta lani občutno, nadpovprečno razdolžila. Po rasti posojil smo na zadnjem mestu v EU, po zadolženosti podjetij pa v spodnji tretjini lestvice. Celo pri posojanju prebivalstvu so banke pretirano zadržane, in to čeprav je zadolženost slovenskih gospodinjstev med najnižjimi v EU. Zaposlenost sicer narašča, a kaj, ko na trgu prevladujejo manj ugodne, začasne in slabše plačane oblike dela. Predvsem pa: imamo rekordno stopnjo tveganja revščine. Socialno naravnana vlada bi v takšnih razmerah več sredstev namenila ukrepom proti revščini, s katero se spoprijema 290 tisoč državljanov. Drugačna definicija minimalne plače je nedvomno napredek, a vlada bi lahko šla še dlje. Lahko bi, na primer, opustila dvig stopenj DDV, predvsem znižane stopnje, s katero so obdavčene osnovne dobrine (hrana), pa je namesto tega ta »začasni« protikrizni ukrep spremenila v trajnega. Lahko bi zvišala minimalni dohodek, ki je osnova za odmero socialne pomoči na 385 evrov, kolikor so leta 2009 po izračunih ministrstva za delo znašali minimalni življenjski stroški za samsko osebo.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Kultura
Parazit ali polnilec proračuna?
Italijanski predsednik vlade Matteo Renzi se namerava proti terorizmu boriti tudi s kulturo. Ja, prav ste prebrali! Renzi se je na teroristični napad v Parizu odzval z načrtom, po katerem naj bi država za varnostne in obrambne namene namenila dodatno milijardo evrov, hkrati pa naj bi dodatno milijardo vložila v programe s področja kulture. Načrt predvideva več sredstev za zapostavljene soseske na obrobju velikih mest, kjer so pogostejši konflikti med Italijani in migranti, pa tudi 500 evrov bonusa za vsakega 18-letnika za obisk gledališč, koncertov in muzejev.
-
24. 12. 2015 | Mladina 52 | Ekonomija
Podobno kot Irska, Španija in Portugalska je tudi Slovenija bančni sistem reševala na dva načina: s prenosom slabih terjatev na slabo banko in z obsežno državno dokapitalizacijo. Na Družbo za upravljanje terjatev bank se je prenesla večina slabih terjatev, ne pa vse. Del jih je ostal pri bankah, predvsem terjatve do malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega so nekatera posojila, ki so bila ob začetku sanacije še dobra, pozneje postala slaba. Čeprav se obseg slabih posojil hitro zmanjšuje, so v centralni banki zaskrbljeni.
-
18. 12. 2015 | Mladina 51 | Ekonomija
»Ukinimo minimalno plačo!« je svojo kolumno na spletnem portalu Siol.net naslovil Janez Šušteršič, bivši finančni minister v vladi Janeza Janše. »Glede na škodo, ki jo povzroča, bi bila to najboljša rešitev.« Po Šušteršiču naj bi z zakonom predpisana minimalna plača povzročala brezposelnost, prekarnost in revščino. Prepričati nas skuša, da je za porast brezposelnosti pri nas kriv dvig minimalne plače v letu 2010. Takrat je vlada Boruta Pahorja minimalno plačo dvignila s 597 na 734 evrov bruto.
-
11. 12. 2015 | Mladina 50 | Ekonomija
Ko je ekonomist Velimir Bole novembra 2014 napovedal, da nas kljub sanaciji bank čaka še vsaj dveletno krčenje kreditov, so mnogi dvomili o tej črnogledi napovedi. Toda izkazala se je za popolnoma točno. Krediti podjetjem se še vedno hitro krčijo, krediti prebivalstvu pa stagnirajo. »Dinamika kreditnega napajanja podjetij je pri nas bistveno slabša od povprečja v EU in tudi slabša od povprečja v območju evra,« pravi Bole. Krediti podjetjem so se letos zmanjšali za dobrih osem odstotkov, kar je skoraj tolikšen padec kot pred začetkom sanacije bank! Banke so še vedno previdne, in to kljub temu, da so polne denarja in da so se slovenska podjetja občutno razdolžila. »Zadolženost slovenskih podjetij je danes bistveno manjša od povprečja v območju evra. Količnik med neto dolgom in EBITDA se od konca leta 2012 zmanjšuje po okoli 0,7 odstotne točke na leto, do konca leta se bo približal vrednosti tri.« Slovenija je po rasti kreditov na zadnjem mestu, po zadolženosti podjetij pa v spodnji tretjini lestvice evropskih držav. Čeprav so se podjetja izvila iz primeža prezadolženosti in bi spet lahko začela vlagati, rasti in zaposlovati, jim banke še kar niso pripravljene posojati. Smo v paradoksalni situaciji: kreditni krč kljub izdatni državni dokapitalizaciji bank, prenosu slabih terjatev na slabo banko in ogromni količini poceni denarja, ki so ga banke dobile iz programa kvantitativnega sproščanja – gre za program, s katerim Evropska centralna banka poskuša spodbuditi kreditiranje, ni niti malo popustil.
-
4. 12. 2015 | Mladina 49 | Ekonomija
Slovenija ima resda eno najvišjih gospodarskih rasti v območju evra, vendar pa se ta že več mesecev upočasnjuje. Ko se izvoz upočasnjuje, ko naložbe upadajo in deflacija vztraja, bo pametna ekonomska politika naredila vse za to, da okrepi potrošnjo prebivalstva – to je namreč najučinkovitejši način, da gospodarstvu zagotovi zagon. Nobena strukturna reforma ni na kratek rok tako učinkovita kot prav to, da država prebivalstvu poveča prejemke. Zato gre Avstrija z novim letom v največjo davčno reformo v svoji zgodovini. Ključni ukrep avstrijske vlade bo občutna sprememba dohodninske lestvice, s katero namerava državljane razbremenili kar za 4,5 milijarde evrov ali več kot odstotek avstrijskega BDP-ja. Cilj reforme je povečati kupno moč prebivalstva, predvsem nižjega in srednjega razreda. Kajti dokazano je, da je nagnjenost k trošenju veliko večja v nižjem in srednjem razredu kot pa v najvišjih razredih. Mimogrede: iz istega razloga je v obdobju šibke potrošnje smiseln dvig minimalne plače – tudi ta ukrep pripomore k povečanju potrošnje.
-
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Ekonomija
Finančni minister Dušan Mramor je klecnil pod pritiski gospodarskih združenj in začasno umaknil predlagano davčno reformo. Toda zmagovalci te bitke niso vsi davkoplačevalci. Edini resnični zmagovalec je profit.
-
13. 11. 2015 | Mladina 46 | Družba
Najnižja pokojnina je avgusta znašala 199,99 evra. S tem je težko preživeti. Danes že vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Stopnja tveganja revščine je najvišja pri ženskah, starejših od 75 let, saj ženske v povprečju prejemajo občutno nižje pokojnine od moških.
-
30. 10. 2015 | Mladina 44 | Ekonomija
V obdobju gospodarske krize se javnofinančni prihodki, zbrani z obdavčenjem, običajno znižajo. To pomeni, da vlade težje financirajo javne storitve in zagato rešujejo z varčevalnimi ukrepi.
-
23. 10. 2015 | Mladina 43 | Ekonomija
Računsko sodišče je z revizijo poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) razbilo iluzijo o poštenih skandinavskih strokovnjakih, ki da zasledujejo le interese davkoplačevalcev in jih lastne koristi ne zanimajo. Slaba banka se lahko izkaže za koristno institucijo, vendar samo pod pogojem, da jo bo vlada skrbno nadzirala in se bo uspešnost njenega poslovanja merila po jasnih kriterijih, pravi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča. Če bo vse po starem, bo DUTB samo poligon za mastne zaslužke številnih domačih in tujih svetovalcev, bivših bančnikov in odvetnikov. Obstaja pa še veliko večje tveganje: da bodo nekdanji tajkuni zaradi pomanjkljivega nadzora države nad DUTB poceni prišli do tega, kar so z neodgovornim upravljanjem in zadolževanjem enkrat že zapravili.
-
16. 10. 2015 | Mladina 42 | Ekonomija
Bogomir Kos je eden od bolj izkušenih slovenskih bančnikov. V začetku devetdesetih let je vodil agencijo za sanacijo bank, nekakšno slabo banko, ki je od treh največjih slovenskih bank prevzela slaba posojila in jim v zameno dala obveznice z jamstvom države. To je bila po oceni tujih strokovnjakov do tedaj najuspešnejša sanacija bančnega sistema v svetu. Od leta 1993 do 1995 je bil namestnik guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, nato je bil namestnik direktorja Združenje bank Slovenije, pa član uprave Abanke in nato svetovalec direktorja Klirinško-depotne družbe. V začetku 2007 se je zaposlil v Probanki, kjer je sprva vodil oddelek za upravljanje tveganj, od leta 2012 do likvidacije te banke pa je bil predsednik uprave. Zdaj je svetovalec vodstva KD Group. Prepričan je, da likvidacija Probanke ni bila potrebna, da bi se ji lahko izognili in da je Banka Slovenije pri likvidaciji vztrajala zaradi pritiskov iz Frankfurta.
