Urša Marn
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Ekonomija
»Očitno smo se v Sloveniji odločili, da se bančništva ne gremo več,« umik države iz lastništva bank komentira Aljoša Tomaž, nekdanji prvi mož Abanke. NKBM je bila junija že prodana ameriškemu špekulativnemu skladu Apollo in EBRD, država pa namerava prodati še 75 odstotkov NLB, Gorenjsko banko in Abanko, ki je nastala s pripojitvijo Banke Celje k Abanki Vipa. Da bo izkupiček pičel, je jasno, saj je na tržišču poplava bank, ki iščejo kupce, donosi bank pa so v zaostrenih razmerah poslovanja in zaradi vse strožjih bančnih pravil zelo nizki. »V sedanjem regulatornem okolju se banko splača kupiti le zelo poceni, saj se sicer ne da zagotavljati ustrezne donosnosti,« pravi. Decembra 2013 je država dokapitalizirala NKBM z 870 milijoni, junija letos pa je z njeno prodajo iztržila pičlih 250 milijonov. Kupnine na računu države še ni, saj sta kupca postavila vrsto pogojev, od izpolnitve katerih je odvisno, ali bo država kupnino sploh prejela. Eden od pogojev je prodaja oziroma likvidacija srbske banke KBM. A kljub temu vlada ne namerava ustaviti predvidene privatizacije bank.
-
9. 10. 2015 | Mladina 41 | Ekonomija
Več kot četrt milijona Slovencev ima del premoženja v vrednostnih papirjih. Večina je do delnic prišla med razdeljevanjem certifikatov v času tranzicije ali pa z dedovanjem. Zdaj bodo vsi imetniki delnic, celo tisti, ki z njimi ne trgujejo, morali odpreti račun pri borznoposredniški hiši in ji plačevati stroške odprtja in vodenja računa ter prenosa sredstev. Če ne bodo storili nič, bodo razlaščeni. Tako določa novi zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih.
-
2. 10. 2015 | Mladina 40 | Ekonomija
Družba za upravljanje terjatev bank oziroma slaba banka je najmočnejša institucija v državi. Do živega ji ne pride nihče: ne računsko sodišče, ne finančni minister Dušan Mramor, ne predsednik vlade Miro Cerar. Izvzeta je iz kakršnegakoli resnejšega institucionalnega nadzora. Čeprav njeno vodstvo že več kot pol leta ne upošteva sklepov vlade o omejitvi plač, se ne zgodi veliko. Namesto da bi vlada prek skupščine zahtevala razrešitev vodstva slabe banke, Mramor in Cerar pozivata k spremembam.
-
25. 9. 2015 | Mladina 39 | Družba
O nekaterih arhitekturnih birojih se v slovenskih medijih piše veliko, o drugih skoraj nič, čeprav bi si to zaslužili. Med medijsko po krivici zapostavljenimi je tudi biro MX_SI. Gre za uspešno mednarodno navezo slovenskih in mehiških arhitektov v Kataloniji pod vodstvom Borisa Bežana. Ta je po študiju arhitekture v Ljubljani odšel na magistrski študij v Barcelono in tam ostal. »Za selitev v Barcelono sem se odločil predvsem, da bi pridobil znanje, ki ga je bilo v tistih časih v Sloveniji težko pridobiti, saj skorajda ni bilo arhitekturnih birojev, ki bi se ukvarjali z večjimi, kompleksnejšimi ali mednarodnimi projekti.« Sprva je delal v priznanem katalonskem arhitekturnem biroju in se je ukvarjal s projekti v Nemčiji in na Nizozemskem, leta 2006 pa je z Maro Partido, Monico Juvero in Héctorjem Mendozo ustanovil biro MX_SI. Ker sprva niso imeli veliko povezav z zasebnimi naročniki, so večino dela pridobili na težji način – na odprtih javnih natečajih. MX_SI je razmeroma majhen biro, poleg ustanoviteljev sta v njem zaposlena le še dva, največ trije ljudje, vendar ima dobro razvejeno mrežo zunanjih sodelavcev. Majhnost je lahko tudi prednost. »Ker smo majhni, se lahko dodobra posvetimo vsakemu projektu,« pravi Bežan. Za izjemne arhitekturne stvaritve, ki jih odlikuje tankočutna umestitev v prostor in ki presegajo minljivost časa, so bili že večkrat nagrajeni, tudi s Plečnikovo nagrado, najvišjim priznanjem, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Nagrado so prejeli za paviljon Muzeja Göste Serlachiusa v Mäntti na Finskem.
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Ekonomija
Slovenija je še pred dvema letoma veljala za eno večjih evropskih bolnic. Njene bonitetne ocene so se zniževale, zadolževala se je tudi že po sedemodstotni obrestni meri. V zraku je bil grški scenarij. Panika je bila tolikšna, da se je prejšnja vlada zaobljubila, da bo izpeljala obsežno privatizacijo državnih podjetij in bank.
-
18. 9. 2015 | Mladina 38 | Ekonomija
Gospodarska zbornica izsiljuje
Gospodarsko zbornico Slovenije znova moti pravica delavcev do bolniškega nadomestila, ki naj bi bilo v Sloveniji prerazkošno. Želi, da se skrajša obdobje plačila nadomestila za bolniško odsotnost, ki gre v breme delodajalca, s sedanjih 30 na 20 delovnih dni, kar pomeni, da se zniža tudi letna kvota dni v breme delodajalca, da se trajanje bolniške odsotnosti omeji, da se uvede čakalna doba od enega do treh dni, ko odsotnost ni plačana, in da se nadomestilo za bolniško odsotnost zaradi poškodb in bolezni zunaj dela zniža.
-
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Ekonomija
Na ministrstvu za finance preučujejo možnost, da bi v povezavi z zasebnimi vlagatelji nastala še slaba banka za mala in srednje velika podjetja, na katero bi banke prenesle slaba posojila, ki ne presegajo vrednosti pol milijona evrov. V ta namen naj bi uporabili infrastrukturo Probanke.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Ekonomija
Gospodarska rast v Sloveniji traja že poldrugo leto in je med najvišjimi v Evropski uniji. Formalno torej nismo več v krizi. Da nismo več v krizi, je maja v intervjuju za Mladino dejal tudi finančni minister Dušan Mramor. »Težko bi rekli, da smo v krizi, če imamo 2,6-odstotno gospodarsko rast. Po izračunih urada vlade za makroekonomske analize in razvoj ter tudi po izračunih evropske komisije je naša gospodarska rast nad potencialno, zato ne moremo trditi, da smo v krizi.«
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Družba
Vlada napoveduje, da naj bi v naslednjih desetih letih najemniški trg okrepili z več tisoč novimi stanovanji. Tako naj bi mladi veliko hitreje prišli do lastnega bivališča. Načrt je ambiciozen, vendar verjetno ne prav realen, meni sociologinja prof. dr. Srna Mandič, predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje in predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Svet
Z grško krizo je med državami EU največ pridobila Nemčija. To smo sicer že vedeli, zdaj pa vemo tudi, koliko je pridobila. Raziskovalci nemškega inštituta za ekonomska raziskovanja v Halleju (IWH) so izračunali, da je (po konservativni varianti izračuna) med letoma 2010 in 2015 privarčevala kar okrog sto milijard evrov pri odhodkih za plačilo obresti na nemški javni dolg.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Ekonomija
V javnosti se je razširilo prepričanje, da je visoko zadolžena kar večina slovenskih podjetij. Da smo po zadolženosti podjetij vsaj evropski, če že ne kar svetovni rekorderji. Toda ta vtis je napačen. In za gospodarstvo izjemno škodljiv.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Svet
Britanski minister za finance George Osborne načrtuje rekordno privatizacijo državnega premoženja, po skupni vrednosti celo večjo od privatizacije, ki jo je v začetku devetdesetih let izpeljala tedanja konservativna vlada Margaret Thatcher.
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Ekonomija
Največja hrvaška zavarovalnica Croatia Osiguranje je bila leta plen hrvaških gospodarskih in političnih elit. Tako kot mnoga slovenska podjetja v državni lasti. In prav tako kot danes slovenska vlada na hitro in za bagatelo prodaja državna podjetja, je hrvaška vlada jeseni leta 2013 prodala zavarovalnico Croatia – v naglici, brez dovoljenja hrvaškega parlamenta in pod njeno realno vrednostjo. Croatia Osiguranje ni bila na robu preživetja. Ni potrebovala rešitve. Nasprotno. Poslovala je z dobičkom. Toda čeprav je bila kapitalsko močna, je vlada ocenila, da potrebuje večmilijonsko dokapitalizacijo.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Ekonomija
Avstrijska država je, da bi vsaj nekoliko zmanjšala ogromno finančno breme, ki so ga davkoplačevalci prevzeli zaradi reševanja koroške Hypo banke, avgusta 2014 sprejela zakon, s katerim je razlastila imetnike podrejenih obveznic te banke. Avstrijsko ustavno sodišče je zdaj ugotovilo, da je bila razlastitev neustavna, ker gre za »kršitev temeljne pravice do zasebne lastnine«.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Ekonomija
Šestdesetletni strojnik Marjan Mačkošek je glavni direktor jeklarske družbe Štore Steel, od maja letos pa tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Na vodilnih položajih v štorski železarni je že tri desetletja, sodeloval je tudi pri sanaciji in prestrukturiranju Slovenskih železarn. Od septembra 2009 do aprila 2011 je bil član in nato predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško, potem pa je zaradi nesoglasij z vodstvom pivovarne s tega položaja odstopil. Pravi, da v dveh letih, kolikor traja mandat predsednika zbornice, ne more narediti čudežev in vsega obrniti na glavo. Kar pa ne pomeni, da vodenje zbornice jemlje zlahka. Nasprotno. Odločen je, da slovenskemu gospodarstvu vrne ugled in vpliv. »Ne sprašujte, kaj gospodarstvo lahko stori za vas, ampak kaj lahko vi storite za gospodarstvo,« svetuje slovenskim politikom.
-
24. 7. 2015 | Mladina 30 | Ekonomija
Amberg je majhno bavarsko mesto, približno na pol poti med Regensburgom in Bayreuthom. Turisti vanj zaidejo bolj po naključju kot načrtno. Vendar naj vas to ne zavede. Amberg je srce sodobne nemške industrije. Nemški konglomerat Siemens je v njem vzpostavil svojo prvo »inteligentno« tovarno s skoraj popolnoma avtomatizirano, računalniško vodeno proizvodnjo. Tri četrtine dela v tej tovarni opravijo stroji in roboti, preostalo četrtino pa ljudje. Obrat v Ambergu je bil zgrajen že leta 1989, vendar so ga zadnja leta zelo posodobili. Tako zelo, da iz njegove proizvodne linije prihajajo tako rekoč brezhibni izdelki. Njihova kakovost je 99,9988-odstotna. Čeprav je proizvodna površina še danes takšna kot ob postavitvi tovarne pred četrt stoletja (še vedno obsega deset tisoč kvadratnih metrov) in se tudi število zaposlenih v zadnjih desetih letih ni dosti spreminjalo (ves čas okoli tisoč zaposlenih), se je obseg proizvodnje zaradi avtomatizacije povečal kar za osemkrat.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Ekonomija
Tako kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji vedno več pobud za delavske prevzeme podjetij. A pri nas se večinoma končajo neuspešno, saj banke zadružnega modela niso pripravljene finančno podpreti. Iste banke, ki so pred krizo financirale menedžerske prevzeme podjetij, so do delavskih prevzemov zadržane, terjajo poroštva države, ta pa jih do zdaj ni bila pripravljena dati.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Ekonomija
Ameriški ekonomist Michael Snyder, avtor bloga Ekonomski kolaps, trdi, da je vsako krizo mogoče predvideti na podlagi preučitve znakov, ki so na krize kazali v preteklosti. Eden od znakov, ki se običajno pojavijo pred začetkom vsake recesije, je padec cen produktov. Kot primer navaja padec cene nafte – ta je samo dvakrat v sodobni zgodovini padla za več kot 50 dolarjev v pičlega pol leta. Prvi tak padec se je zgodil pred izbruhom velike krize 2008, drugi pa se dogaja zdaj.
-
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Svet
Vse bolj verjetno je, da bo Grčija opustila evro in se vrnila k nekdanji denarni valuti, drahmi. A če se to res zgodi, kdo bo drahme tiskal? Zdaj že bivši grški finančni minister Janis Varufakis je pred odstopom opozoril, da država nima več strojev za tiskanje drahem, ker so jih uničili kot zagotovilo, da ne bodo opustili uporabe evra.
-
1. 7. 2015 | Družba
Dr. Nada Rotovnik Kozjek (l. 1963), ustanoviteljica in vodja ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Zdravnica s specialnimi znanji o klinični prehrani bolnikov in športnikov. Redno sodeluje z Olimpijskim komitejem Slovenije in svetuje več reprezentancam. O pravilni športni prehrani je svetovala že veslaču Iztoku Čopu, zdaj pa tudi biatloncu Jakovu Faku. Žena legendarnega alpinista Pavleta Kozjeka, ki se avgusta 2008 ni vrnil z odprave na Mustagh Tower v Pakistanu. Tudi sama odlična športnica. Udeležila se je že 25 Ironmanov in zmagala na ljubljanskem maratonu, in to čeprav je bila zaradi padca v gorah kar štirikrat operirana na istem kolenu. Pogovor sva začeli z vajami za moč. Doma ima namreč telovadnico, polno športnih rekvizitov.
-
12. 6. 2015 | Politika
Po zmagi konservativcev nov zagon privatizaciji v Veliki Britaniji
Potem, ko so konservativci na čelu z Davidom Cameronom maja letos na parlamentarnih volitvah zmagali z absolutno večino, je bilo jasno, da se bo privatizacijska manija v Veliki Britaniji nadaljevala. Komaj mesec dni po volitvah je Cameronova vlada finančnim špekulantom iz londonskega City-ja prodala polovico od 30-odstotnega lastniškega deleža, ki ga je država še imela v kraljevi pošti (Royal Mail), v kratkem pa namerava prodati še ostalo, se pravi, da bo poštno podjetje v celoti v zasebnih rokah. Gre za sklepno dejanje v eni od najbolj škandaloznih privatizacij v zgodovini Velike Britanije.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Ekonomija
Dr. Ivan Ribnikar je upokojeni profesor monetarne ekonomije in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Ko gre za vprašanje reševanja bančnega sektorja in tega, ali naj država ohrani lastništvo v ključnih domačih bankah ali pa naj se iz njega v celoti umakne, ima Ribnikarjevo mnenje težo. Kajti kar osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi med uspešno sanacijo slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let.
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Ekonomija
Elan, ta nekdanji ponos slovenskega gospodarstva, je spet v resnih škripcih. Če v kratkem ne bo vrnil 12 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči, kar od podjetja že več mesecev zahteva evropska komisija, bo moral v stečaj, kriva pa bo država oziroma natančneje državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
-
12. 6. 2015 | Mladina 24 | Družba
Slovenija, moja dežela oglasnih panojev
Podoba Slovenije že dolgo ni več tako neokrnjeno zelena, kot jo oglašujejo na turističnih portalih. Stavbna in naravna dediščina se utapljata v poplavi oglasnih panojev vseh vrst. Najhuje je v Ljubljani.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Ekonomija
Ali res hočemo biti le provinca bogatih?
Prof. dr. Franjo Štiblar je predstojnik pravno-ekonomske katedre Pravne fakultete v Ljubljani in raziskovalec na vodilnem slovenskem ekonomskem inštitutu EIPF, kjer raziskujeta tudi ekonomista dr. Jože Mencinger in mag. Velimir Bole. V zadnji izdaji njihovega mesečnika Gospodarska gibanja je objavil ostro kritiko treh vladnih strategij upravljanja slovenskih državnih podjetij, bank in zavarovalnic. Ugotavlja, da ne gre za premišljeno upravljanje, temveč za odtujitev državnih podjetij, za razprodajo državnega premoženja tujcem, kar bo vodilo v nadaljnjo izgubo ekonomske in s tem politične suverenosti Slovenije.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Ekonomija
Da pri prodaji državnih podjetij vztraja vlada, je morda celo razumljivo, saj naj bi potrebovala denar za zmanjšanje javnega dolga. Za prodajo državnih podjetij pa vneto navijajo tudi nekateri slovenski mediji, na primer časnik Finance. Ta meni, da bi morali privatizirati tudi Pošto Slovenije, kajti šele, ko bi bila ta v zasebni lasti, bi državljanom zagotavljala kakovostne in zaupanja vredne poštne storitve in imela velike dobičke. Pravijo, da je Pošta izgubila fokus, saj v svojih poslovalnicah prodaja tudi res čudaške artikle, toda ključni razlog za prodajo naj ne bi bili bizarni izdelki ali neprijazni uslužbenci pri okencih, pač pa poslovni rezultati.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Ekonomija
Odkar je ponovno, že drugič v dobrem desetletju, prevzel mesto ministra za finance, je dr. Dušan Mramor precej bolj zadržan. Vsako svojo misel skrbno pretehta, preden jo izreče. Pravi, da tuji vlagatelji pozorno spremljajo vse izjave vodilnih politikov, vsaka napačna beseda jih lahko vznemiri, kar državo lahko drago stane, saj ji dvigne ceno zadolževanja. Pogovor je zato potekal v precej napetem vzdušju. Vendar Mramorju vsaj ni mogoče očitati, da stališča prilagaja popularnemu mnenju. Še vedno dosledno prisega na varčnost in izpolnjevanje zavez, ki jih je Slovenija dala Bruslju.
