Urša Marn
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Družba
»Kakšen človek je? Skromen. Materialno bogastvo ga ne zanima. Vozi se s Polom, to pove vse,« novega ljubljanskega nadškofa, frančiškanskega patra Staneta Zoreta, opisuje njegov redovni brat, pater Bogdan Knavs, domači javnosti znan kot tisti duhovnik, ki je pogumno kritiziral finančne špekulacije cerkvenega vrha in terjal tudi osebno odgovornost duhovnikov, ki so zakrivili enega največjih finančnih škandalov v zgodovini slovenske cerkve. »Čas bo pokazal, ali se bo lobijem v cerkvi uprl ali se jim bo podredil. Upam, da ne bo premehak,« dodaja Knavs.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Ekonomija
Slovenija je svoje ključne banke konec lanskega leta reševala na dva načina: da je slabe kredite iz bank prenesla na tako imenovano slabo banko in da je banke izdatno kapitalsko okrepila z denarjem davkoplačevalcev. To je bila resda draga, a nujna operacija, kajti zlom bančnega sistema bi imel katastrofalne posledice za celotno gospodarstvo. Podobno kot na Irskem se je tudi pri nas na slabo banko prenesel samo del slabih kreditov, predvsem tistih, za katere je bilo ugotovljeno, da so mrtvi in ne bodo nikoli poplačani. Manjši del slabih kreditov oziroma potencialno slabih kreditov pa je ostal pri bankah. Zdaj morajo dokapitalizirane državne banke do 19. oktobra razkriti vse slabe kredite, ki so jih obdržale pri sebi. Gre za posojila neplačnikov iz bonitetnih razredov D in E, ki so jih državne banke v svojih bilancah imele na dan prenosa slabih terjatev na slabo banko, se pravi 18. decembra 2013. To razkritje od bank zahteva junija sprejeta novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Ekonomija
Šestinšestdesetletni doktor pravnih znanosti France Arhar je večji del svoje kariere posvetil bančništvu. Je predsednik Združenja bank Slovenije, pred tem je bil deset let guverner Banke Slovenije, nato je vodil upravo Unicredit banke, od junija lani do aprila letos pa je bil predsednik nadzornega sveta NLB, ključne slovenske banke v stoodstotni lasti države. Ko vladi svetuje, naj gospodarsko rast spodbudi z vlaganjem v infrastrukturne projekte, mu kaže prisluhniti.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Politika
Je izkušen, varčen, vztrajen, socialno občutljiv, delaven, ne hlepi po medijski pozornosti, ni populist, ni zaletav in ni domišljav. Že zaradi teh referenc je 60-letni ekonomist prof. dr. Dušan Mramor odlična izbira za finančnega ministra.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Ekonomija
Koncern Kolektor, ki ga že dve desetletji vodi Stojan Petrič, je eden od zmagovalcev gospodarske krize. Je učbeniški primer, kako se mora podjetje razvijati, da ostane konkurenčno na globalnih trgih. Kolektor je v zadnjih petih letih kljub gospodarski krizi podvojil promet in občutno znižal zadolženost, tako da je danes med najmanj zadolženimi slovenskimi podjetji. Ima dovolj lastnega kapitala, da lahko prevzema konkurenčna podjetja in še naprej raste. Petrič je bil v času Pahorjeve vlade član nadzornega sveta NLB, pred tem je bil nadzornik v Abanki, v času vlade Alenke Bratušek pa je vodil strateški svet za gospodarstvo.
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Ekonomija
Zdi se, da se v šestih letih finančne in gospodarske krize nismo ničesar naučili. Zategovanje pasu, socialna kapica, razprodaja državnih podjetij – vse to nas še bolj oddaljuje od rešitve. Zaradi klečeplazenja domačih politikov pred bruseljskim uradništvom se spreminjamo v kolonialno periferijo, ki ji vladajo tujci, opozarja dr. Jože Mencinger, eden od vodilnih slovenskih ekonomistov, upokojeni profesor Pravne fakultete in raziskovalec na Ekonomskem inštitutu EIPF.
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Ekonomija
V zgodovini je delovalo nič koliko uspešnih državnih podjetij. Državna podjetja so najpogosteje najzaslužnejša za razvoj novih tehnologij. Daleč najuspešnejše državno podjetje je, paradoksalno, ameriška vojska, saj je vzpostavila sodobno informacijsko ekonomijo. Na začetku je financirala razvoj računalnika, brez njene finančne podpore ne bi bilo interneta, v Guardianu piše Ha-Joon Chang, ekonomist in predavatelj na Univerzi v Cambridgeu.
-
8. 8. 2014 | Mladina 32 | Ekonomija
Pet let po tem, ko so banke upnice prevzele lastništvo nad Pivovarno Laško, je največja slovenska pivovarna naprodaj. Za njeno dokapitalizacijo se zanima več kot 30 tujih pivovarn in naložbenih skladov. Med mogočimi kupci so tudi pivovarski velikani, denimo nizozemski Heineken, danski Carlsberg, turška Efes Pilsen in Tuborg, kanadski MolsonCoors, poljski Van Pur in celo ameriški AB InBev, pod katerega spada belgijski Interbrew, ki je pred dobrim desetletjem v t. i. pivovarski vojni nameraval prevzeti Union, a mu ga je speljala Pivovarna Laško.
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Politika
Veliko premoženja, malo koristi
Lastništvo države v gospodarskih družbah je smiselno samo takrat, kadar ji prinaša soliden donos. Višji ko je donos državnih podjetij, manj je državi treba rezati proračunsko porabo. V delni ali v večinski lasti Republike Slovenije je kar 65 gospodarskih družb, od Darsa, Pošte Slovenije, Slovenskih železnic, Kontrole zračnega prometa, Slovenske tiskovne agencije, Telekoma Slovenije, Geoplina, Luke Koper, Aerodroma Ljubljana, Uradnega lista, Pošte Slovenije, Nafte Lendava, Holdinga slovenskih elektrarn, Elesa, Krke, Peka in drugih. V nekaterih gospodarskih družbah, na primer v Darsu, ima država neposredno stoodstotni lastniški delež, v drugih komaj nekajodstotnega ali še manjšega. V lanskem letu je čisti dobiček teh 65 gospodarskih družb znašal 393,5 milijona evrov ali skoraj sto milijonov evrov več kot v letu 2012 ter kar 277,5 milijona evrov več kot v letu 2011. Kolikšno korist pa ima od tega državni proračun? Manjšo, kot bi jo lahko imel.
-
25. 7. 2014 | Mladina 30 | Ekonomija
Slovenija mora letos plačati skoraj milijardo evrov obresti na javni dolg. Zaradi dveh večjih zadolžitev v februarju in aprilu so obresti narasle za 151 milijonov – ta strošek ob pripravi letošnjega proračuna ni bil predviden. Potem pa so tu še zapadle glavnice: letos je treba vrniti skoraj 3,5 milijarde evrov, tristo milijonov evrov več, kot je v proračunu predvidela vlada. Za vračanje dolgov bo šla tako letos skoraj polovica vseh prihodkov proračuna.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Ekonomija
Cimos je slovenski General Motors, ugotavlja Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsekakor. Če Cimos propade, bo uničenih sedem tisoč delovnih mest. Za slovensko gospodarstvo bi bil to hud udarec, veliko hujši od stečaja Mure, ko je na cesti ostalo 1200 delavcev. Pomenil bi novo breme za že sicer močno izčrpan državni proračun. Hkrati bi bil to tudi boleč udarec za Cimosove ključne kupce – Honeywell, BMW, PSA in Ford, saj bi ti morali hitro najti alternativnega dobavitelja avtomobilskih delov. Veliki avtomobilski proizvajalci si zamud v proizvodnji preprosto ne morejo privoščiti, kajti vsak dan zastoja pomeni večmilijonske izgube.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Politika
Boris Popovič bi rad ime Kopra ponesel v svet. Sprva je razmišljal o ureditvi umetnega otoka, zdaj načrtuje gradnjo megalomanske, skoraj 400 metrov visoke stopnice. K sodelovanju želi pritegniti svetovno znane arhitekte, kot so Jean Nouvel, Renzo Piano in Zaha Hadid, češ da so najboljše jamstvo za pridobitev investitorjev. Da ne gre le za reklamno potezo, s katero bi rad pridobil podporo volivcev, ampak za resen načrt, pove podatek, da je za pripravo mednarodnega arhitekturnega natečaja in drugo dokumentacijo v letošnjem občinskem proračunu rezerviranih 850 tisoč evrov, čeprav je koprska občina med bolj zadolženimi v državi.
-
1. 7. 2014 | Družba
Sedeminštiridesetletni Emil Tedeschi je ustanovitelj, večinski lastnik in predsednik uprave Atlantic Grupe, hrvaške živilske družbe s 4500 zaposlenimi, ki ima v lasti legendarne blagovne znamke kot so Cockta, Smoki, Donat Mg, Cedevita, Argeta, Barcaffè in ki kljub gospodarski krizi nenehno raste, ustvarja visoke dobičke in prevzema druge družbe. Atlantic Grupa je največja proizvajalka vitaminskih napitkov in prehranskih dopolnil v jugovzhodni Evropi, pomembna proizvajalka izdelkov za osebno nego ter vodilna evropska ponudnica športne prehrane. Hkrati je lastnica verige lekarn na Hrvaškem. Tedeschi ni tipičen poslovnež. Vrti glasbo v klubih, je član glasbene skupine Pips, Chips & Videoclips in se vsake toliko, na precejšnje zgražanje zagrebškega jet seta, udeleži kakšne javne razprave o izkoriščevalskem kapitalističnem sistemu. Hrvaška politična levica ga tudi zato doživlja kot svojega človeka na začasnem delu v svetu velikega kapitala. »Nisem rojen trgovec,« pravi. Nenavadna izjava za nekoga, ki je prvo podjetje uspešno vodil že pri 22 letih.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Ekonomija
Vpliv gospodarskega ministra je v obdobju finančne krize skrčen na minimum. O ključnih ekonomskih ukrepih odločata minister za finance in predsednica vlade. Metod Dragonja bi naloge gospodarskega ministra lahko opravljal ležerno. A je namesto tega dregnil v prodajo Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Z razlogom. Ta prevzem ima lahko uničujoče posledice za celotno domače gospodarstvo. Dragonja je bil dolgoletni predsednik uprave Leka, na tem položaju je dočakal tudi prodajo Leka švicarski multinacionalki Novartis, pred nastopom ministrskega položaja marca letos pa je pet let vodil predstavništvo NLB v Moskvi.
-
13. 6. 2014 | Mladina 24 | Ekonomija
Slovenija ni več med najbolj problematičnimi članicami Evropske unije. Gospodarska rast se krepi, tujci povprašujejo po naših izdelkih, zadolževanje države se je občutno pocenilo. Po oceni Evropske komisije smo celo v boljšem položaju kot Finska in Nizozemska, prva se je v težavah znašla, ker je ugasnila Nokia, druga zaradi velikega deleža hipotekarnih posojil. Toda to še ne pomeni, da smo rešeni. Čaka nas še dolgotrajen in mučen proces razdolžitve podjetij, saj je to pogoj za novo kreditno rast, opozarja guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec.
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Svet
Leta 1930, v času velike depresije, se je ameriški podjetnik W. K. Kellogg odločil za poskus. V svoji tovarni kosmičev je osemurni delovnik skrajšal za dve uri. Učinek? Podjetje je zaposlilo na stotine novih delavcev, stroški proizvodnje so se zmanjšali, delovna učinkovitost je narasla.
-
30. 5. 2014 | Mladina 22 | Ekonomija
Kako podjarmiš državo? Dva načina sta: da jo okupiraš z vojsko ali da jo spraviš v primež zadolžitve. Slovenija danes plačuje visoko kazen za štiri leta debelih krav, ko smo se pod vlado Janeza Janše brezglavo zadolžili v tujini. Paradoksalno: nekdanji junak osamosvojitve je najbolj odgovoren za to, da je Slovenija izgubila gospodarsko samostojnost. O izvirnem grehu zadolženosti, pretirani previdnosti bankirjev pri kreditiranju gospodarstva, neizbežnosti privatizacije, pa tudi o nesmiselnosti državnega subvencioniranja podjetij smo se pogovarjali s prof. dr. Dušanom Mramorjem, nekdanjim finančnim ministrom in enim najbolj cenjenih predavateljev Ekonomske fakultete v Ljubljani. Odkar ni več dekan te fakultete, ima še manj časa kot prej. A se ne pritožuje. »Navajen sem veliko delati. Ko sem bil še minister, sem spal samo po dve uri na noč, sicer pa sem delal. Če si v vladi, se moraš zavedati, da je od tvojih odločitev odvisnih dva milijona ljudi.«
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Ekonomija
Drugačna pravila za bogate države
Devetega aprila letos je avstrijska država iz proračuna dokapitalizirala nasedlo koroško banko Hypo Alpe-Adria z vplačilom 750 milijonov evrov. S tem je banki v zadnjem hipu priskrbela sredstva, da je ta lahko poplačala izdajo obveznic, ki je dospela v plačilo dan zatem, s čimer je preprečila nastanek insolventnosti in posledični stečaj Hypa. V sporočilu za javnost so zapisali, da je »ukrep skladen z dovoljenjem Evropske komisije«. Pri tej dodelitvi državne pomoči ni bilo nobene razlastitve upnikov banke, torej nobenega ’striženja’ vlagateljev v hibridne in podrejene obveznice Hypa oziroma nobenega odpisa njihovih terjatev do te banke, pa čeprav te znašajo kar 1,9 milijarde evrov in bi avstrijska država že zgolj z delnim izbrisom teh terjatev občutno olajšala finančno breme avstrijskim davkoplačevalcev. Se je oglasila Evropska komisija in Avstrijo zaradi te poteze okrcala? Ne. Evropska komisija je molčala. Se je pa teden dni pozneje oglasila sama banka Hypo, s sporočilom, da bo pri tistih hibridnih obveznicah, kjer prospekti to dovoljujejo, zaradi lani ustvarjene izgube zadržala izplačilo naslednjega obrestnega kupona. O konverziji terjatev ali delnem odpisu, kaj šele izbrisu tudi ob tej priložnosti ni bilo rečeno nič.
-
16. 5. 2014 | Mladina 20 | Ekonomija
Dobrih osem milijonov evrov. Toliko znaša finančna spodbuda, ki jo je Helli Saturnusu Slovenija dodelila država. Gre za nepovratna sredstva. Ena od ključnih pogodbenih zavez je, da bo podjetje ustvarilo 34 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Paradoksalno je, da je podjetje, ki mu država namenja milijone, del proizvodnje preselilo na Češko in v Španijo.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Ekonomija
»Pred krizo so Trimo kovali v zvezde. Razglašali so ga za eno najuspešnejših izvoznih podjetij. Dolgoletna direktorica Tatjana Fink je bila menedžerka leta. Danes doživljamo nasprotno: podjetje se demonizira, predstavljajo ga le še v negativni luči. Gre za dve skrajnosti, pa nobena ni točna. Resnica je vmes,« pravi nekdanji uslužbenec Trima, ki želi ostati anonimen. V vrhu Trima je bil več kot deset let, odšel je leta 2010, ko je spoznal, da drvijo v prepad.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Družba
Včasih do uspešnega sodelovanja pride po naključju. Ker se ukvarjaš z istim športom. Ker skupaj sediš na letalu. Ali pa tako kot direktor podjetja Tajfun Iztok Špan in arhitekt Marjan Poboljšaj iz biroja Superform, ki sta se spoznala, ker njuna otroka obiskujeta isti ljubljanski vrtec. Sodelovanje med podjetnikom in arhitekturnim birojem se je začelo s prenovo individualne hiše, nadaljevalo pa z gradnjo dobrih dva tisoč kvadratnih metrov velikega montažno-skladiščnega objekta tovarne Tajfun v naselju Planina pri Sevnici v osrčju Kozjanskega. Ta ne-
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Ekonomija
Slovenci smo po pitju alkohola v vrhu EU. Ne pijemo ga zmerno, pijemo ga ekscesno. Odrasel Slovenec spije povprečno deset litrov in pol čistega alkohola na leto. Medtem ko se v nekaterih državah zahodne in južne Evrope, v Franciji, Italiji in Grčiji, letna količina popitega alkohola zmanjšuje, v Sloveniji narašča. Svetovna zdravstvena organizacija med najbolj učinkovite preventivne ukrepe uvršča davčno politiko: bolj ko je alkohol obdavčen, dražji je in zato potrošnikom težje dostopen. Enak sistem je mogoče uporabiti tudi pri tobaku.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Ekonomija
Umik države iz lastništva Telekoma ne bo ogrozil le nekaj sto ali še več delovnih mest. Ogrozi lahko tudi prihodnost krajinskega parka Sečoveljske soline. Park danes upravlja podjetje Soline, ki je v stoodstotni lasti Telekoma in se prodaja skupaj s krovno družbo. V zasebno last, najverjetneje nemške multinacionalke Deutsche Telekom, bo prešlo tudi upravljanje državno zaščitene naravne dediščine. Krajinski park Sečoveljske soline je uvrščen na seznam mednarodno pomembnih mokrišč in je del ekološkega omrežja Natura 2000. Ni torej vseeno, kdo ga upravlja in kako.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Politika
Pred letom 2001 je imel Hrvatski Telekom 11.500 zaposlenih. Plače so bile solidne, podjetje je poslovalo z dobičkom in z davki vestno polnilo državno blagajno. Nato je sledila privatizacija. 51 odstotkov podjetja je kupil Deutsche Telekom. Trinajst let pozneje je bilanca privatizacije katastrofalna: pretežni del dobička gre za izplačilo dividend, investira se le v najnujnejši razvoj, optično omrežje je redka dobrina, več kot polovica delavcev je bila odpuščena.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Ekonomija
Slovenci čutimo do davkov izrazit odpor. Dojemamo jih kot legaliziran rop, namesto kot orodje za zagotavljanje spodobnega javnega šolstva, zdravstva, infrastrukture, socialne oskrbe – skratka kot orodje za zagotavljanje družbeno koristnih storitev. V skandinavskih državah je pošteno plačevanje davčnih obveznosti uvrščeno visoko na lestvico vrednot, pri nas pa je beg pred davki folklora. Zgovoren je podatek o številu ustanovljenih osebnih služnostih na stanovanjih. V zakonu o davku na nepremičnine je bilo predvideno, da bi bila prazna stanovanja obdavčena višje od naseljenih, zaradi česar so lastniki več stanovanj množično drli k notarjem. V kratkem je bilo ustanovljenih več kot dvesto tisoč služnosti.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Ekonomija
Tri največje banke v državi – NLB, NKBM in Abanka – imajo po obsežnih lanskih dokapitalizacijah ogromno kapitala, ki pa ga ne usmerjajo v gospodarstvo. Raje igrajo varno igro in presežek denarja vlagajo v državne obveznice, podjetja pa medtem umirajo. To podaljšuje kreditni krč in onemogoča okrevanje gospodarstva. Na potezi je država, ki je stoodstotna lastnica teh bank, meni švedski ekonomist Torbjörn Månsson, nekdanji izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank, zdaj pa svetovalec upravnega odbora te družbe. Månssonova ključna naloga v DUTB je vzpostaviti delujočo ekipo in ustanovo. Pred tem je 18 let delal za ameriško svetovalno družbo Bain & Company, ukvarjal se je predvsem z upravljanjem terjatev, svetoval pa je tudi pri prestrukturiranju podjetij.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Ekonomija
Opravljanje stresnih testov in pregledovanje kakovosti premoženja v bankah je dobičkonosen posel. To vemo od lani, ko smo tujim revizorjem, svetovalcem in cenilcem za skrbni pregled slovenskega bančnega sistema odšteli več kot 30 milijonov evrov. Zgolj vrednotenje nepremičnin v bilancah pregledanih bank, ki ga je opravilo pet tujih nepremičninskih družb, njihovo delo pa je usklajevala revizorska družba Deloitte, je stalo dober milijon evrov.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Ekonomija
Michael Roberts je psevdonim Roberta McKeeja, 67-letnega britanskega ekonomista, ki je zaslovel s spletnim dnevnikom, v katerem pravilno napoveduje vse ključne makroekonomske premike. Že dobrih trideset let je svetovalec v Cityju, finančnem središču Londona, je pa tudi soavtor programskega besedila Britanskega kongresa sindikatov o socializaciji bančništva, v katerem zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bankami. Na povabilo Inštituta za delavske študije je prejšnji teden predaval v Ljubljani.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Družba
Športni park Stožice bi moral biti zmagoslavni triumf ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegove ekipe. »Če kaj obvladam, so to investicije,« je Janković samozavestno zatrjeval še pred začetkom gradbenih del.
