Urša Marn
-
Stresni testi in pregled kakovosti premoženja v bankah je dobičkonosen posel. Ameriška svetovalna družba Oliver Wyman je samo v Sloveniji s tem poslom lani zaslužila 11,2 milijona evrov, leto prej pa v Španiji 10,5 milijona evrov. Še bistveno večji zaslužek si družba Oliver Wyman obeta od letošnjega skrbnega pregleda vseh ključnih evropskih bank. Evropska centralna banka je namreč prav to družbo izbrala za glavno izvajalko posla. Koliko bo megalomanska operacija stala evropske davkoplačevalce, še ni znano, gotovo pa ne bo šlo za drobiž.
-
Slaba banka je zlata jama. Nanjo se prisesajo številni finančni svetovalci, odvetniki, revizorji, cenilci vrednosti, svetovalci za nepremičninski trg, spin doktorji, celo nekateri bivši bankirji, ki so zakrivili nastanek bančne luknje. Potem pa leta odlično služijo na račun naivnih davkoplačevalcev. To se dogaja na Irskem, v Španiji in zdaj tudi pri nas.
-
Jože Plečnik je eden najbolj cenjenih slovenskih arhitektov, a žal tega ne bi mogli reči glede na dogajanje v zvezi z bežigrajskim stadionom. Pred petimi leti je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, torej ga je lastnik, podjetnik Joc Pečečnik, dolžan redno vzdrževati skladno z varstvenim režimom. Pečečnik je to počel, a bolj občasno in praviloma po tem, ko je to od njega zahteval inšpektorat za kulturo in medije.
-
Obdavčitev nepremičnin je zahteven projekt za katerokoli državo, izrazito pa za državo, kjer je vlaganje v nepremičnine tradicionalen način varčevanja prebivalstva. Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami rekorden, skoraj 90-odstoten delež lastniških stanovanj. V bistveno premožnejši Nemčiji je ta delež za tretjino nižji.
-
Slaba banka oziroma Družba za upravljanje terjatev bank je do zdaj za delovanje porabila že slabih pet milijonov evrov, pa se sploh še ni resneje lotila nalog. Od tega so stroški plač in obratovanja znašali 1,2 milijona evrov (52 tisoč evrov je za pol leta opravljanja funkcije neizvršnega direktorja DUTB prejel Andrej Šircelj), stroški za zunanje svetovalce pa so do zdaj znašali 3,6 milijona evrov.
-
Prof. dr. Jože Mencinger je prava mora ekonomistov, ki poveličujejo prosti trg in privatizacijo. S svojimi kontroverznimi izjavami ruši ustaljene miselne vzorce in izziva kritike. Ko gre za ekonomsko politiko države, je zagovornik previdnosti pred zaletavostjo, kar se je doslej praviloma izkazalo za koristno. Je predavatelj na Pravni fakulteti v Ljubljani, že pet desetletij pa deluje tudi na Ekonomskem inštitutu PF, kjer ureja publikacijo Gospodarska gibanja.
-
»Upam, da gre za prezgodnjo prvoaprilsko šalo,« o predvideni gradnji več kot 50 metrov visokega in kar poldrugi milijon evrov vrednega razglednega stolpa sredi Lendavskih goric pravi prof. dr. Davorin Gazvoda, krajinski arhitekt in predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. A žal ne gre za šalo.
-
Slaba banka je slaba ideja, so pred ustanovitvijo tega čistilnega servisa za banke svarili izkušeni domači in tuji ekonomisti. »Ne potrebujemo nobene agencije za sanacijo bank. To bo najbrž težko sprejeti, ker je verjetno že usklajeno in dogovorjeno, kdo vse bo tam zaposlen. Gotovo gre za ljudi, ki glede na svoje znanje in izkušnje ne bi mogli nikjer drugje dobiti tako dobro plačane službe,« je avgusta 2012 opozarjal nekdanji dolgoletni član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar. O smiselnosti sanacije bančnega sistema prek slabe banke je podvomil tudi dr. Jože Mencinger: »Dejanski dolg države zaradi ustanavljanja novih institucij in prekladanja terjatev z ene na drugo ne bo nič manjši. Kvečjemu večji, saj bodo svoj lonček pristavile še institucije.«
-
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je ob nedavnem obisku naše države izrazil zaskrbljenost, ker Slovenija, tako kot večina drugih zaveznic, zaradi kriznega varčevanja zmanjšuje izdatke za obrambo in ne izpolnjuje zaveze o zagotavljanju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. »Varnosti ne moremo imeti za samoumevno. Varnost ima svojo ceno,« je opozoril Rasmussen.
-
Lojze Peterle je v intervjuju za revijo Obrazi razkril, da je znova zbolel za rakom. Pred dvanajstimi leti je prebolel raka na prostati, zdaj naj bi mu bil napadel kostni mozeg. Diagnozo mu je postavil dr. Yoshiaki Omura, ki ga Peterle razglaša za ugledno ime ameriške medicine. Slovenski onkologi za dr. Omuro še niso slišali in ne prakticirajo njegove alternativne metode zgodnjega odkrivanja raka, češ da je subjektivna in meji na mazaštvo. Gre za test Bi-Digital O-Ring ali krajše BDORT, pri katerem bolnik s prsti oblikuje črko O, zdravnik pa njegovo zdravstveno stanje oceni tako, da mu skuša prste razpreti.
-
Aleš Praprotnik: »Banke se obnašajo parazitsko in ne družbeno koristno.«
V katero smer bi morala iti reforma denarnega in bančnega sistema? Zakaj bi o tem spraševali le ekonomiste in bančnike? Pogovarjali smo se z Alešem Praprotnikom, avtorjem knjige Denar – Nedolžna prevara?, v kateri pokaže, kdo v resnici ustvarja denar. Praprotnik je socialni pedagog, končal pa je tudi študij okoljskih ved. Verjame, da je denarni sistem v središču problemov, s katerimi se danes spopadamo, saj posredno ali neposredno vpliva na večino stvari v naših življenjih. »Zato ga je treba razumeti.«
-
Mediji poročajo: na Družbo za upravljanje terjatev bank ali tako imenovano slabo banko bo prenesenih ogromno stanovanj, vsaj pet do šest tisoč! Še več: gre pretežno za nedokončana stanovanja, kar pomeni, da bo morala slaba banka v njihovo dokončanje vložiti še na milijone evrov, prodaja teh stanovanj pa bo resno zamajala trg nepremičnin, ker bodo cene strmoglavile. Doživeli naj bi torej identičen scenarij kot na Irskem in v Španiji, kjer so cene nepremičnin v šestih letih krize padle v povprečju za več kot 50 odstotkov. Je to res? Ima to kakšno podlago?
-
Evropa je močno podcenila težave v bankah. Če se bodo pri stresnih testih, ki bodo letos doleteli vse ključne banke v Evropi, uporabile tako rigorozne predpostavke kot pri slovenskih bankah, bo za kapitalsko okrepitev potrebno nameniti še vsaj 500 do 800 milijard evrov, ocenjuje ekonomist Mitja Gaspari. Pri čemer so evropske države že doslej za pomoč bankam namenile več kot 1600 milijard ali skoraj 13 odstotkov bruto domačega proizvoda EU. Gaspari je vodil Banko Slovenije od leta 2001 do leta 2007, zaradi česar je po mnenju opozicije eden od najodgovornejših za nastanek kapitalske luknje v domačih bankah. Priznava, da je bilo pri upravljanju tveganj veliko pomanjkljivosti, a hkrati pravi, da je nadzor odpovedal samo toliko kot v vseh drugih državah.
-
Ko je avstrijski holding Ring International lani jeseni s konzorcijem prodajalcev Heliosa podpisal pogodbo o nakupu večinskega lastniškega deleža domžalskega proizvajalca barv in lakov, je hkrati podpisal še pogodbo o poslovni zvezi. Z njo se je med drugim zavezal k ohranitvi oziroma celo povečanju števila delovnih mest. »Prevzeli smo jasno obveznost, da bomo za določeno časovno obdobje v Sloveniji obdržali vsa delovna mesta,« je ob podpisu pogodbe dejal predsednik uprave holdinga Ring International Gerald Martens.
-
31. 12. 2013 | Mladina 51 | Ekonomija
Vlada je javne finance reševala predvsem z zviševanjem davkov. Zvišala je obe stopnji davka na dodano vrednost, podražila vinjete in sodne takse, odpravila usklajevanje dohodnine z inflacijo, uvedla davek na loterijske srečke in tudi davek na nepremičnine. Načrtovala je celo uvedbo kriznega davka na neto plače, a se je temu ukrepu vsaj začasno odpovedala. »Zvišanje davkov je strel v koleno. V zgodovini se je že večkrat dokazalo, da z zviševanjem davkov uničuješ blaginjo prebivalstva in tudi sposobnost gospodarstva, da ustvarja več,« je ukrepe vlade kritiziral predsednik SDS Janez Janša.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Ekonomija
Skrbni pregled bančnega sektorja, ta je vključeval izvedbo pregleda kakovosti sredstev in izvedbo stresnih testov, je razkril, da kapitalsko luknjo v slovenskih bankah lahko zakrpamo brez zunanje pomoči. Domači in tuji finančni analitiki, ki so mesece strašili, da položaj ni obvladljiv, in napovedovali, da bo Slovenija šesta država v območju evra, ki bo potrebovala pomoč trojke, so takoj po objavi rezultatov ploščo obrnili: naenkrat je bila luknja v slovenskih bankah »obvladljiva«, ukrepanje »vidno«, številke »kredibilne.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Politika
V Banki Slovenije so preliminarne rezultate aktualnih stresnih testov dobili že vsaj dva tedna prej, preden so jih razkrili javnosti. Kaj so počeli medtem? Vmesni čas so porabili za pripravo ukrepov in »obdelavo« podatkov. Kar z drugimi besedami pomeni, da znesek dokapitalizacije ni toliko stvar matematike kot stvar dogovora med Ljubljano in Brusljem. Slovenija te drage »vaje« ni delala po svoji volji, ampak po volji Bruslja in po volji Bruslja so bile izbrane tudi revizorske hiše. Pregled in testiranje sta bila izvedena v nenehni komunikaciji z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko. In podobno kot v Španiji je bila tudi pri nas velikost dokapitalizacije stvar dogovora. Pri čemer sta si Evropska komisija in Evropska centralna banka želeli, da bi bil znesek dokapitalizacije čim izdatnejši. Pač po principu: bolje več kot manj, da bomo le na varni strani.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Družba
Plezanje je veliko več kot le šport. Je soočanje z lastnimi strahovi in omejitvami. Je duhovno popotovanje. In učinkovito zdravilo proti malodušju. Zato v zadnjih letih povsod po svetu, tudi pri nas, hitro pridobiva popularnost. »Plezanje je nova religija, in če treniramo, se lahko povzpnemo do nebes,« pravi legendarni britanski plezalec Stevie Haston, ki dokazuje, da je tudi pri 55 letih z rednim treningom še vedno mogoče splezati najtežje smeri. Športnemu plezanju sicer ni uspelo dobiti statusa olimpijskega športa, je pa denimo v Avstriji uradni šport v šolah, in to z vodilom: plezanje je umetnost vračanja čez strmo steno nazaj k samemu sebi.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
Odločitev vlade in davčne uprave, da zaostrita boj zoper sivo ekonomijo, kaže prve učinke. V kavarnah, slaščičarnah, restavracijah in gostilnah kar nenadoma ni več gospodarske krize. V strahu pred visokimi kaznimi so gostinci za letošnji julij, avgust in september plačali za dobrih 25 odstotkov več davka na dodano vrednost kot v istem obdobju lani. Pomenljiv je primer gostinca, ki je od letošnjega julija do oktobra obračunal skoraj za 200 odstotkov več DDV-ja kot v istem obdobju lani.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Ekonomija
Kako velika bo luknja v bankah? Tega vprašanja si ne zastavlja samo slovenska vlada, pač pa vse evropske vlade. Evropska centralna banka želi v prihodnjem letu vzpostaviti enoten bančni nadzor kot enega od treh stebrov bančne unije, s čimer želi povrniti zaupanje v območje evra in preprečiti nove krize. Pred tem namerava ugotoviti, koliko toksičnih terjatev še imajo ključne evropske banke. Da bi to ugotovili, bodo morale vse evropske države prihodnje leto v postopek ocenjevanja kakovosti bančne aktive in stresne teste. Slovenija je to začela prva, zato bodo rezultati znani že sredi decembra, rezultati za ostale evropske banke pa bodo znani šele v drugi polovici prihodnjega leta. Kako velika bo luknja v bankah, je odvisno predvsem od strogosti stresnih testov. Strožja bodo merila, večja bo luknja in več dodatnega kapitala bodo potrebovale banke. Test ne sme biti premil, zato da ECB ohrani verodostojnost, a tudi ne pretirano strog, saj to lahko povzroči nove pretrese v bančnem sistemu.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Družba
Razvoj stanovanjske gradnje se nenehno spreminja. V zadnjih dveh desetletjih se povečuje okoljska ozaveščenost družbe, kar je privedlo tudi do večje ozaveščenosti glede učinkovite rabe energije v stavbah. Začelo se je z dobro izolirano ’klasično’ hišo, ki je še vedno imela ’klasično’ kotlovnico na kurilno olje. Sledila je nizkoenergijska hiša, v kateri je bilo vgrajeno nizkotemperaturno talno gretje, saj primarne potrebe po ogrevanju niso bile več tako velike. Nato je prišla pasivna hiša s toplotno črpalko in sistemom prezračevanja z rekuperacijo.
-
22. 11. 2013 | Mladina 47 | Ekonomija
Končno smo dočakali nekaj dobrih novic. Bruselj je pozitivno ocenil proračun Slovenije, država pa se je po dolgem času znova zadolžila na evrskem trgu. To je zmedlo celo najbolj neprizanesljive kritike vlade. A samo za trenutek. Nato se je usul rafal: zadolžili da smo se prehitro, predrago, preveč skrivnostno. Z oceno Bruslja da smo sicer lahko zadovoljni, a se moramo zavedati, da smo še daleč od rešitve iz brezna recesije. Zadolženost države hitro narašča. Prebivalstvo se hitro stara. Zaposlenih v javnem sektorju je preveč. Gospodarske rasti, ki jo potrebujemo zato, da bi lahko odplačevali nakopičene dolgove, ni. Potem pa je tu še breme reševanja bank. Ergo: račun se ne bo izšel! »Situacija je izredno resna. Slovenija ima s svojim bančnim sistemom zelo podobne težave kot Ciper,« je smrtno resno ugotavljal nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Nato je vlado znova pozval, da zaprosi za posojilo sklada ESM (evropskega mehanizma za stabilnost evra) za potrebe dokapitalizacije bank, češ da je ta pomoč »zelo poceni« in »ne bi vplivala na bonitetne ocene in posledično na stroške zadolževanja«.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Ekonomija
Cvetka Selšek: »Slovenija se še lahko reši sama, ne glede na rezultate stresnih testov.«
Cvetka Selšek je v SKB banki zaposlena 22 let. Enajst let je bila predsednica uprave, pred tremi leti pa se je preselila na položaj predsednice upravnega odbora in tako nima več izvršne, temveč nadzorniško funkcijo. SKB je v lasti francoske skupine Société Générale, ene največjih bančnih skupin v območju evra, in je ena redkih bank v Sloveniji, ki kljub krizi dobro poslujejo. To ni ne posledica sreče ne naključij, ampak predvsem manj hazarderskega kreditiranja.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Ekonomija
Evropske države so v prvih letih krize porabile milijarde evrov javnih sredstev, da so reševale večinoma zasebne banke. Takrat se to ni štelo za državno pomoč. Slovenija je ta vlak zamudila. Zdaj je Bruselj pristop k reševanju bank spremenil. Socializacija dolgov ni več v modi. Breme naj bi pravičneje porazdelili. Večje breme naj bi prevzeli tisti, ki so bili kolikor toliko poučeni o tveganjih, s čimer bi razbremenili davkoplačevalce na splošno. Stari koncept reševanja bank, tako imenovani ’bail-out’, naj bi nadomestil novi koncept ’bail-in’. To pomeni, da bankam ne sme biti dodeljena državna pomoč, če prej k pokrivanju izgub ne prispevajo njihovi lastniki in upniki.
-
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Svet
Reševanje vsake krize je boleče. Za Grke. Špance. Portugalce. Irce. Ciprčane. Slovence. Ne pa za Evropsko centralno banko, glavno finančno središče Evropske unije. Dva tisoč zaposlenih v ECB kljub krizi prejema visoke plače, konec prihodnjega leta pa bodo dobili še nove, razkošne pisarne v 185-metrskem nebotičniku. Po pisanju revije Spiegel so se načrtovani stroški gradnje novega sedeža ECB v zahodnem delu Frankfurta v treh letih in pol več kot podvojili.
