Staš Zgonik
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Družba
Les v Evropski uniji velja za pomemben obnovljiv vir energije. Pomeni več kot polovico vse obnovljive energije, torej več kot hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne skupaj. Predvsem je nepogrešljiv za ogrevanje gospodinjstev.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Družba
Bayer po prevzemu Monsanta v vse večjih težavah
Pred manj kot letom je bila delnica nemškega kemijsko-farmacevtskega koncerna Bayer na borzi vredna nekaj več kot sto evrov. Ta teden je bila cena le malenkost več kot 50 evrov. Borzna vrednost podjetja se je znižala za več deset milijard evrov.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba
Lani smo se v Sloveniji veliko ukvarjali s težavami, nastalimi v shemi ravnanja z odpadno embalažo. Na dvoriščih komunalnih podjetij so ostajali kupi embalaže, ki jih ni hotel nihče prevzeti, ker bi si s tem vsak naložil dodatne stroške. Nazadnje je morala za odstranitev plačati država.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Družba
Ob izbruhu afere s poljskim mesom je bilo slišati predvsem pozive k zmanjšanju uvoza mesa in večji samooskrbi. A stopnja samooskrbe z mesom je v Sloveniji zelo visoka. Govedine in perutnine priredimo več, kot je porabimo. Največ težav je s svinjskim mesom, pri tem je samooskrba zgolj tretjinska, to pa je tudi poglavitni razlog, da celotna samooskrba z mesom dosega le približno 80 odstotkov.
-
Dr. Cobi Reisman: Um je najpomembnejši spolni organ
Prejšnji teden je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal kongres Evropskega združenja za spolno medicino, v katerega so vključeni strokovnjaki za ginekologijo, urologijo in seksologijo. Dr. Cobi Reisman je nizozemski zdravnik judovskega rodu in zadnje leto predsednik združenja. Zaposlen je v bolnišnici Amstelland, ki stoji v predmestju Amsterdama. Je urolog in seksolog, zato je, kakor pravi, delovne dneve razdelil »med dneve, ko operiram s skalpelom, in dneve, ko operiram z usti«.
-
Za izvirnik bi bila cena odločno prenizka, za ponaredek pa občutno previsoka
Finančna uprava je pred tremi leti napovedala javno dražbo, na kateri je želela prodati sliko, ki jo je domnevno naslikal španski slikar Salvador Dalí. Slika z letnico 1982 je bila last galerista Leona Pogelška, kupil jo je na odprodaji v neki pariški galeriji, finančna uprava pa naj bi si s prodajo povrnila njegov davčni dolg. Izklicna cena 41 tisoč evrov je ravno ustrezala višini Pogelškovega dolga, na njegovo prošnjo pa jo je določil umetnostni zgodovinar in sodni cenilec Janez Mesesnel.
-
Presenečenje zaradi nekakovostnega mesa za kebab je odveč
»Zavedamo se, da je v današnjem času zdrava in kakovostna hrana dobrina, ki zagotavlja boljšo kakovost življenja, zato se trudimo obdržati najvišje prehrambne standarde. Neprestano preverjamo kakovost svojih izdelkov, pri katerih uporabljamo najnovejše tehnološke procese.« Take visokoleteče besede najdemo na spletni strani podjetja Alebon, ki z mesom za kebab oskrbuje velik del Slovenije, pa tudi sosednje države. Zagotovila delujejo neiskreno, kot bi jih kdo preprosto prepisal iz učbenika, sploh v povezavi s »stock« fotografijami nasmejanih ljudi, ki jih spremljajo. Ne glede na to, da gre po navedbah na spletni strani za nemško-slovensko podjetje, naj bi družba proizvodna obrata imela na Poljskem in v Romuniji.
-
Ko je konec lanskega leta odjeknila novica, da znanemu kardiologu dr. Marku Noču agencija za raziskovalno dejavnost ni namenila sredstev za nadaljevanje raziskovalnega programa, so hitro zakrožile teorije zarote, češ da se je to zgodilo zaradi njegovega truda za zniževanje cen žilnih opornic. Da ga »prvorazredna elita« kaznuje, ker ji meša štrene in kvari ustaljene načine poslovanja. Ali kot je na Facebooku slikovito zapisal Janez Janša: »Ker je s tem delno ogrozil kriminalni fevd, ki so ga desetletja neposredno upravljali vrhovni ajatole prvorazrednih, je bila reakcija neusmiljena.«
-
Spletne trgovine rade pretiravajo z embalažo
Slovenija se je večino lanskega leta ubadala z velikimi kupi odpadne embalaže, ki se je kopičila na dvoriščih komunalnih podjetij, ker je zasebne družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso želele prevzemati. Bolj kot kadarkoli prej se uveljavlja zavedanje, da je treba količino embalaže načrtno zmanjševati. Hkrati pa naglo rast doživlja dejavnost, s katero se količina embalaže dviga v višave. To je spletna trgovina. V Evropi je že približno deset odstotkov blaga prodanega prek spleta. Do leta 2020 naj bi se po pisanju portala Euractiv delež blaga, prodanega v spletnih trgovinah, povečal na 15 odstotkov.
-
Sedmega septembra lani je bil za evropsko letalstvo poseben dan. Tisti petek se je namreč na evropskem nebu zvrstilo kar 37 tisoč komercialnih letov – največ v zgodovini. V celotnem lanskem letu se je na kar 19 dni zgodilo, da je število letov preseglo 36 tisoč. Še leta 2017 se to ni zgodilo niti enkrat.
-
Globalno število letalskih potnikov je leta 2017 prvič preseglo mejo štirih milijard. V lanskem letu naj bi po preliminarnih podatkih naraslo vsaj še za 200 milijonov. In rast naj bi se po predvidevanjih Mednarodne zveze za zračni promet (IATA) tudi nadaljevala podobno hitro. Do leta 2037 naj bi število prepeljanih potnikov doseglo osem milijard.
-
Ko je župan Moravč Milan Balažic v družbi lokalne civilne iniciative in predstavnikov okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green dogajanje v svoji občini razglasil za ekološko katastrofo na pragu Ljubljane, se je novica takoj znašla na naslovnicah spletnih medijev.
-
Dr. Jessica Wade, borka za enakopravnost v znanosti: Na Wikipediji je zgolj 17 % biografij žensk
Jessica Wade je fizičarka in raziskovalka na univerzi Imperial College v Londonu. V službenem času preučuje nove materiale za svetleče diode. V prostem času pa skrbi, da je najbolj priljubljena odprta spletna enciklopedija, Wikipedija, prijaznejša do družbenih skupin, ki so v znanstveni skupnosti marginalizirane. Že več kot eno leto na Wikipedijo vsak dan doda geselski članek najmanj ene ženske znanstvenice, pripadnika rasne manjšine ali skupnosti LGBT in tako načenja prevlado belih moških, ki je v znanosti še vedno močno zakoreninjena. Najpomembnejša svetovna znanstvena revija Nature jo je tik pred novim letom uvrstila med deset osebnosti, ki so lani najbolj zaznamovale dogajanje v znanstveni skupnosti. Pogovarjala sva se na začetku meseca.
-
Konec decembra lani je mariborsko okrožno sodišče izreklo oprostilno sodbo Sanjinu Jašarju, ki ga je obtožnica skupaj s Tomažem Zagorškom bremenila proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in ki mu je grozilo leto dni zapora. Gre za novo nadaljevanje zgodbe, ki se je začela s policijsko racijo na območju mariborske Pekarne leta 2016 in v kateri so policisti odkrili več deset sadik konoplje, šest kilogramov posušenih rastlin ter nekaj konopljine smole in kreme.
-
Tik pred božično-novoletnimi prazniki je na ljubljanski Filozofski fakulteti potekal zelo poseben dogodek – zagovor doktorata Marjetke Kulovec, učiteljice znakovnega jezika na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. S tem je postala prva slovenska gluha doktorica znanosti. Ne samo med ženskami, je prva gluha nosilka doktorskega naziva nasploh.
-
Trajno izobešenje slovenske zastave na Ljubljanskem gradu
Pred novim letom je na razglednem stolpu poleg zastave mestne občine Ljubljana na navdušenje »domoljubnega« dela političnega spektra zaplapolala tudi slovenska zastava.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Družba
Suha ritka in povečana možnost raka
Smukec je sestavina številnih kozmetičnih izdelkov, tudi otroških pudrov. Gre za zdrobljeni lojevec, mineral, sestavljen iz silicija, magnezija in kisika. Odkar ga je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) razglasila za potencialno rakotvornega, se je v ZDA vsul plaz tožb proti proizvajalcem kozmetičnih izdelkov, katerih sestavina je. Najbolj je na udaru korporacija Johnson & Johnson, proizvajalec najbolj prodajanega otroškega pudra, ob katerem so zrasle generacije otrok in ki ga je marsikdo uporabljal tudi v odraslosti.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Politika
Podnebni vrh v Katovicah po pričakovanjih ni prinesel nikakršnega preboja v skupnih svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam. Sprenevedanje posameznih držav, ki spadajo med največje onesnaževalce, in sebični kratkoročni interesi so preprečili celo omembo letošnjega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) v končnem dokumentu srečanja.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Družba
Ko v Sloveniji pijani voznik povzroči prometno nesrečo, bodo policisti v poročilo denimo zapisali, da je vozil z neprilagojeno hitrostjo, izgubil oblast nad vozilom in trčil ..., da pa je bila pri njem ugotovljena tudi presežena vsebnost alkohola v krvi. »Namesto tega bi morali zapisati, da je zaradi vožnje pod vplivom alkohola vozil z neprilagojeno hitrostjo,« je prepričan Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, nevladne organizacije, ki se ukvarja s prometno varnostjo. »Tako bi alkoholiziranost dobila povsem drugo težo v javnih razpravah in poročilih o prometnih nesrečah. To pa bi vplivalo tudi na družbeno tolerantnost do vožnje v vinjenem stanju,« še dodaja.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Svet
Izdajanje znanstvenih revij je pošastno dobičkonosen posel. Področje obvladuje peščica velikih založniških korporacij. »Večina od njih je med korporacijami z največjimi profitnimi stopnjami,« pravi Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ključne ustanove, ki skrbi za dostopnost znanstvenih člankov za slovenske raziskovalce. Večino člankov brezplačno napišejo znanstveniki, financirani z javnimi sredstvi. Za objavo članka morajo reviji (včasih) plačati, pri tem pa nanjo pogosto prenesti tudi vse materialne avtorske pravice. »Praktično celotna znanost je v lasti peščice zasebnih založb. To je strašljiv podatek,« svari Pušnik. Ko je članek v reviji objavljen, je treba za ogled v večini primerov plačati. Za ogled enega samega članka založbe zaračunavajo po nekaj deset evrov, letne naročnine za državne raziskovalne ustanove dosegajo milijone evrov. Slovenija na leto za naročnine na znanstvene revije odšteje skoraj štiri milijone evrov. Za primerjavo, celoten znesek, ki ga je Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) letos namenila za raziskovalne projekte, znaša 15 milijonov evrov.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Družba
Hormeza – revolucija v razumevanju zdravja
Sodobna družba je prežeta s strahom pred izpostavljenostjo snovem in dejavnikom, ki jih ne moremo videti in nadzorovati, najsi bodo to različne vrste sevanj ali pa ostanki strupenih snovi v okolju. A številni od teh dejavnikov so nas spremljali skozi vso zgodovino evolucije in življenje se je moralo nanje prilagoditi. Do te mere, da jih za normalno delovanje organizma celo potrebujemo.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Družba
Prvi gensko spremenjeni otrok?
Že nekaj let živimo v svetu, kjer je zaradi napredka v biotehnologiji spreminjanje človekove genske zasnove povsem uresničljiva možnost. Za to je mogoče uporabiti tehnologijo CRISPR, element bakterijskega imunskega sistema, ki lahko na točno določenem mestu prereže košček DNK in onesposobi izbrani gen ali pa ga nadomesti z drugim. Uporaba tehnologije je razmeroma preprosta in poceni, dostopna je številnim znanstvenikom po vsem svetu. Do zdaj je bila ponekod dovoljena zgolj na zarodkih, iz katerih se nikoli ne bi rodili otroci. Zadnji korak so preprečevali skrb o zadostni ravni varnosti in zanesljivosti, pa tudi zakonodajne ovire in etični pomisleki.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Družba
Če se svetovne države niti v prihodnje ne bodo znale in zmogle dogovoriti o skupnem ukrepanju za zajezitev izpustov toplogrednih plinov, se Sloveniji zaradi podnebnih sprememb do konca stoletja ne obeta nič dobrega. Po črnem scenariju, ki predvideva nadaljnje naraščanje izpustov, se bodo poletja pri nas spremenila v en sam vročinski val.
-
23. 11. 2018 | Mladina 47 | Družba
V zadnjih letih, od konca gospodarske krize, promet na slovenskih avtocestah močno narašča. Nekateri odseki v okolici Ljubljane in na ljubljanskem obroču so ob konicah že tako obremenjeni, da so zastoji postali del vsakdana. Darsove projekcije kažejo, da se bo ob trenutni rasti prometa v desetih letih celotno avtocestno omrežje v širši okolici Ljubljane spremenilo v en sam velik zastoj.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Družba
Z razglasitvijo oprostilne sodbe dr. Ivanu Radanu se je ta teden končal eden najbolj nenavadnih sodnih procesov v novejši slovenski zgodovini. Šlo je za proces, v katerem sta se izmenjevala pojma morilska sla in usmiljenje in v katerem so se visoko strokovne razprave mešale z gostilniškim obtoževanjem.
