Staš Zgonik
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Družba
Leta 2005 je Slovenija skupaj pridelala približno 20,5 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Leta 2014 so, kot v najnovejšem poročilu o stanju okolja ugotavljajo na okoljskem ministrstvu, izpusti dosegli le še približno 16,5 milijona ton. Znižali so se za več kot 19 odstotkov. Nekaj delamo prav. A ne na vseh področjih.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
»Po prehodu na novo lokacijo in na nov način poslovanja maja lani je administrativno delo komisije za medicinsko etiko hudo zastalo. Komisija se raziskovalcem, naročnikom raziskav in vsem drugim strankam opravičuje za zamujanje odgovorov in posledične nevšečnosti.« Sporočilo na naslovni strani spletne predstavitve komisije je zelo zgovorno.
-
Evropska unija mora v skladu z zavezami, zapisanimi v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015, izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 40 odstotkov. Predlog evropske uredbe pri tem predvideva, da bi Slovenija k skupnemu evropskemu cilju prispevala z zmanjšanjem izpustov za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2005.
-
Hrana, ki jo na police slovenskih trgovin pošljejo prehranske multinacionalke, naj bi bila slabše kakovosti od hrane istih blagovnih znamk v enaki embalaži, ki jo je mogoče kupiti v državah severno in zahodno od nas. Na to že vrsto let opozarjaagrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. »Nekatere ključne prehranske multinacionalke so nas prekategorizirale iz zahtevnega evropskega trga v manj razviti trg. In so nas zaradi tega začele oskrbovati s takšnemu trgu primernim blagom,« je recimo letos dejal za revijo Ona. Ko smo ga prosili, naj za svoje trditve navede konkreten primer, tega ni bil pripravljen storiti, češ da je bil deležen »zelo močnih pritiskov«. Kuhar v takšnih trditvah ni osamljen. Direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič je nedavno dejala, da smo Slovenci »koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo«.
-
Italija se spopada z eno najnižjih stopenj precepljenosti otrok proti nalezljivim boleznim v Evropi. Ta v večini primerov komaj dosega 90 odstotkov, kar je praviloma spodnja meja za preprečevanje širjenja med prebivalci, proti ošpicam, najbolj nalezljivo od teh bolezni, pa je po podatkih italijanskega višjega inštituta za zdravje precepljenost celo zgolj 86-odstotna. Lani so v Italiji zabeležili skoraj 800 primerov ošpic.
-
V Sloveniji se v zadnjem času veliko govori o mleku. Nestrokovni članki o domnevni škodljivosti kravjega mleka so dvignili veliko prahu in sprožil ostre odzive strokovnjakov. Naša sogovornica je od odgovarjanja na takšne trditve že utrujena. Ne gre namreč za nov pojav. Takšne trditve se pojavljajo ciklično vsakih nekaj let, nato pa spet potihnejo. Nasploh je mleko, ena najbolj razširjenih prehranskih surovin in ena redkih, ki jih Slovenija pridela več, kot jih porabi, pogosto predmet raznih novih teorij in dvomljivih opozoril.
-
»Obveščam vas, da sem zaradi več primerov zavračanja cepljenja iz nemedicinskih razlogov pri Zdravniški zbornici Slovenije zaprosila za ugovor vesti.« Tako se začne obvestilo, ki je obešeno na vratih ambulante pediatrinje iz Lenarta v Slovenskih goricah Bernarde Vogrin in ki je v minulih dneh zaokrožilo po internetu. »Zavezana sem delovati po strokovni doktrini. Za otroka sem dolžna poskrbeti v skladu z zakonom, medicinsko doktrino in svojo vestjo. In če mi starši tega ne dovolijo, potem ne vem, kaj lahko naredim za tega otroka,« nam je povedala v telefonskem pogovoru.
-
Vlada si želi, da bi odjemalcem električne energije lahko naložila pokrivanje izgube, ki jo pri proizvodnji elektrike ustvarja šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. S sprejetjem novele energetskega zakona, ki je v javni obravnavi, bi omogočila uvedbo tako imenovanega prednostnega dispečiranja elektrike iz TEŠ 6.
-
Še pred nekaj leti smo zaskrbljeno ugotavljali, da so telesne sposobnosti slovenskih osnovnošolcev vedno slabše. Pomanjkanje igre na prostem in priložnosti za gibanje na splošno v sodobnem krožkocentričnem svetu, ki teži k nadzorovanju in organiziranju vsake minute otroškega prostega časa, hkrati pa zaradi socialne razslojenosti proizvaja veliko otrok, ki sploh nimajo ustreznih priložnosti za telesno dejavnost, se je pokazalo v povečevanju deleža otrok s čezmerno telesno maso in slabšanju rezultatov pri vsakoletnih vseslovenskih testiranjih gibalnih sposobnosti otrok. Nato pa se je zgodil preobrat.
-
Vsakič, ko si v knjižnici izposodimo knjigo, film ali glasbeno zgoščenko, se na račun avtorja, prevajalca, izvajalca ipd. zapiše izposoja. Če ta avtor/prevajalec/izvajalec v enem letu preseže določeno število izposoj, je upravičen do denarnega povračila za javno uporabo njegovega dela. Tako imenovano knjižnično nadomestilo obstaja od leta 2004, država pa zanj na leto nameni približno 600 tisoč evrov.
-
Na sto hektarjih njiv, v trikotniku med letališčem, železnico in avtocesto v bližini Maribora, bo v občini Hoče - Slivnica zrasla industrijska cona. Sredi nje naj bi stala lakirnica družbe Magna Steyr, v kateri naj bi glede na uradne napovedi delo dobilo okoli 400 ljudi. To je vse, kar so za zdaj pripravljeni potrditi v družbi. Kot so nam povedali, bo nov obrat »pomagal podpirati nove programe, ki jih uvajamo v našem obratu za sestavljanje vozil v Gradcu. Začetek gradnje je načrtovan za drugo četrtletje letošnjega leta.«
-
Ko so se pripadniki plemena Sjujev iz rezervata Standing Rock v ameriški zvezni državi Severna Dakota ob pomoči več tisoč aktivistov decembra veselili preklica gradbenega dovoljenja za naftovod, ki bi tik ob njihovi sveti zemlji prečkal reko Misuri, so vedeli, da je zmaga le začasna, saj se je na prihod v Belo hišo že pripravljal Donald Trump.
-
Leta 2001 si je takrat 50-letni kitajski farmacevt Hon Lik na vse pretege prizadeval opustiti kajenje. Zaznamovan z očetovo smrtjo zaradi pljučnega raka je poskušal z uveljavljenimi metodami za pomoč pri odvajanju od kajenja, a brez uspeha. Zato se je odločil, da bo poskušal sam izdelati napravo, ki bi mu zagotavljala ustrezen odmerek nikotina in hkrati, kolikor je mogoče, posnemala uporabo cigarete, ne da bi zaradi tega moral vdihovati cigaretni dim.
-
Več kot pol leta so ljubljanski policisti potrebovali za preverjanje pristnosti slike, ki jo je Finančna uprava zaradi davčnega dolga galerista Leona Pogelška neuspešno skušala prodati na dražbi. Potem ko so jo policisti maja lani zasegli in predali v hrambo depoju Narodne galerije, so decembra ugotovili, da slika ni delo znamenitega španskega slikarja Salvadorja Dalíja. Na ljubljanski policijski upravi so potrdili, da so na tožilstvo »podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenih sumov storitve kaznivega dejanja goljufije«. Koga so ovadili, ne želijo razkriti. Možna kandidata sta najmanj dva – Leon Pogelšek, ki sicer nikoli ni trdil, da gre zagotovo za original, in pa sodni cenilec Janez Mesesnel, ki v strokovnem mnenju ni podvomil o pristnosti slike, njeno vrednost pa je ocenil na 41 tisoč evrov, ravno toliko, kolikor znaša Pogelškov davčni dolg.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Družba
Črni trg s pripravki na osnovi konoplje je v zadnjih letih v Sloveniji doživel izjemen razcvet. Konoplja je pri številnih bolnikih s težko obvladljivimi boleznimi postala prva alternativna izbira za zdravljenje ali lajšanje simptomov. Preizkusila naj bi jo na primer več kot polovica onkoloških bolnikov.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Svet
Pregled leta: Epidemija leta, ki je prinesla slovenski znanstveni uspeh leta
Svetovna zdravstvena organizacija si še ni oddahnila od epidemije ebole, pa je bila februarja že prisiljena razglasiti novo zdravstveno grožnjo svetovnih razsežnosti. Virus zika, do takrat nepomembni arbovirus, ki mu virologi niso posvečali pretirane pozornosti, se je začel širiti po južnoameriški celini. Najbolj je bila na udaru Brazilija. Zdravniki iz več delov države so poročali o številnih nepojasnjenih prirojenih okvarah pri otrocih. Zlasti skrb zbujajoče je bilo povečanje števila mikrocefalij, novorojenčkov z nenormalno majhnimi glavami.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Družba
Kadarkoli bodo odslej državni uradniki pri vprašanjih virov pitne vode tehtali med kapitalskimi interesi velikih podjetij in interesi prebivalcev, bodo imeli dobro oporno točko v ustavi. Državni zbor je jeseni po več letih usklajevanj, posvetovanj, pritiskov civilnih gibanj in negodovanja dela opozicije pravico do pitne vode s posebnim členom zapisal v najvišji državni pravni akt.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Družba
Pregled leta: Brutalna liberalizacija
Kdor se bo prihodnje leto v poletni sezoni po avtocesti odpravil proti morju, se bo moral prepričati, ali ima dovolj bencina, da se mu po poti ne bo treba ustavljati. Sicer se mu bo lahko zgodilo, da bo na črpalki ob avtocesti gorivo občutno preplačal.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Družba
Še pred desetimi leti je grški jogurt v Združenih državah Amerike in v Evropi veljal za eksotično hrano. Jogurt, ki kremasto teksturo dobi po zaslugi postopka, s katerim iz navadnega jogurta izločijo sirotko, in ki si ga poleg Grčije lasti tudi precejšnji del Bližnjega vzhoda, je bil v zahodnih trgovinah redkost.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Državni svet in Slovenska akademija znanosti in umetnosti sta prejšnji teden pripravila posvet o javni rabi slovenščine. Eden osrednjih govorcev je bil prof. dr. Marko Snoj, član SAZU in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, sicer znan kot eden najbolj zagrizenih branilcev slovenščine. V tokratnem nastopu se je lotil povsem novega področja.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
V sporazumu, s katerim je Janševa vlada v odhajanju slovenski RKC brezplačno oddala Blejski otok v upravljanje za 45 let, je tudi določilo, po katerem se cerkev zavezuje, da bo v objektu z imenom Proštija, ki stoji ob cerkvi, vzpostavila »muzejsko postavitev ’Dokumenti slovenstva’, ki bo zajemala čas od poselitve do osamosvojitve«.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
Pametno ravnanje s pametno tehnologijo
Leta 1970 so otroci redno začeli gledati televizijo pri štirih letih. Današnji otroci pridejo v stik z digitalnimi mediji pri štirih mesecih. To je ena osrednjih ugotovitev, na podlagi katerih so se v Ameriški akademiji za pediatrijo odločili za posodobitev smernic za izpostavljenost otrok različnim zaslonom.
-
14. 10. 2016 | Mladina 41 | Družba
Dr. Zwitter je večji del svoje zdravniške kariere posvetil zdravljenju pljučnega raka. Za kratko obdobje je deloval tudi kot direktor Onkološkega inštituta, ravno dovolj, da je pristojne prepričal v nujnost gradnje nove stavbe. Pred kratkim se je upokojil, še vedno pa je aktiven na področju, ki je njegova strast – na področju medicinske etike. Kot članu komisije za pravna in etična vprašanja mu je bila zaupana naloga vodje ekipe, ki je zadnji dve letih pripravljala nov Kodeks zdravniške etike. Tega je Zdravniška zbornica sprejela prejšnji teden, uradno pa bo začel veljati z objavo v novembrski številki njenega glasila ISIS.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Družba
Več kot dve tretjini slovenskih zdravnikov se je že moralo soočiti s priznanjem pacienta, da se ta sam zdravi s konopljo ali njenimi izvlečki. Kot je pokazala spletna anketa, ki so jo izvedli pri Zdravniški zbornici, si zdravniki želijo, da bi ob kopičenju dokazov o učinkovitosti za nekatere indikacije svojim pacientom lahko priporočali in tudi predpisovali medicinsko konopljo, pri tem pa jih ovirata predvsem slabo poznavanje področja in strah pred morebitnimi posledicami zaradi zakonske neurejenosti področja.
