Staš Zgonik
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Ekonomija
V Sloveniji je cena bencina in ostalih tekočih goriv državno regulirana. Vlada na podlagi gibanja cen nafte na svetovnem trgu in razmerja med dolarjem in evrom vsakih 14 dni določi najvišjo dovoljeno ceno za 95- in 98-oktanski bencin ter za dizel in kurilno olje. Posledično so cene na bencinskih črpalkah po celotni državni bolj ali manj enake, marže trgovcev pa so med najnižjimi v Evropski uniji.
-
1. 4. 2016 | Mladina 13 | Družba
Po večmesečnih pripravah je bila skupina Microsoftovih raziskovalcev umetne inteligence na trnih. Poseben računalniški program, zasnovan z osebnostjo tipične digitalno osveščene ameriške 19-letnice, je bil pripravljen, da ga preizkusijo v realnem digitalnem okolju. Program, poimenovan Tay, je bil zasnovan za pogovor z uporabniki družabnih omrežij, pri čemer naj bi se iz teh pogovorov tudi učil in postajal vse spretnejši in vse iskrivejši sogovornik.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Družba
»Voda ni pitna« je napis, ki obiskovalca pričaka na steni ob vhodu v stavbo javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, na kratko VO-KA, na Vodovodni ulici v Ljubljani.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Družba
S prihodom pomladi se spet začenja sezona sprehodov v naravi in s tem sezona okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Najbolj strašljiva med njimi je klopni meningoencefalitis, virusno povzročeno vnetje možganske ovojnice, ki je za odstotek obolelih smrtno, več kot tretjina pa pretrpi trajne posledice.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Družba
V petek 25. marca je znani pilot in fotograf Matevž Lenarčič z letališča v Portorožu poletel na približno mesec dni trajajočo pot okoli sveta. Na pot se je odpravil že tretjič v petih letih. Svet je prvič obkrožil leta 2012, naslednje leto pa je z ultralahkim letalom preletel severni tečaj. Poleg fotoaparata je imel s seboj na krovu obakrat še enega pomembnega sopotnika – napravo za merjenje koncentracij črnega ogljika. Tako je tudi tokrat.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Politika
»Vsakdo ima pravico do pitne vode«
Slovenska ustava niti v enem členu ne vsebuje besede ’voda’. Omenja le nadpomenko ’naravna bogastva’. In pri tem je precej liberalna. V 70. členu tako piše, da »zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva,« in pa da lahko »zakon določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje osebe«.
-
18. 3. 2016 | Mladina 11 | Družba
Vse očitneje je, da je slika znamenitega španskega slikarja Salvadorja Dalíja, ki jo je Finančna uprava Republike Slovenije zarubila davčnemu dolžniku in jo želela z izklicno ceno 41 tisoč evrov prodati na dražbi, ponaredek.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Družba
Pet let po drugi najhujši jedrski nesreči v zgodovini sta območje jedrske elektrarne Fukušima Daiči in okolica še vedno prizorišče katastrofe. Le vedno bolj urejeno in organizirano prizorišče katastrofe.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Politika
Termo-elektrarna na lažnivi pogon
Ena osrednjih utemeljitev podpornikov gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je bila, da gre pravzaprav za nadomestni blok, ki bo nadomestil starejše in okoljsko spornejše proizvodne enote. Četrti blok v skladu z evropsko zakonodajo od novega leta ne ustreza več evropskim okoljskim standardom, peti blok pa bi morali za izpolnjevanje obratovalnih pogojev posodobiti, predvsem z vgradnjo naprave za zajemanje čezmernih izpustov dušikovih oksidov.
-
11. 3. 2016 | Mladina 10 | Družba
Finančna uprava redno pripravlja javne dražbe zarubljenega premoženja. Zdaj so na primer na njeni spletni strani med drugim napovedane dražbe traktorjev, strokovnih knjig in recimo električnih omaric različnih velikosti.
-
Že nekaj let zapored se prve mesece leta ponavlja ista zgodba. Rudnik živega srebra v Idriji ostane brez zagotovljenih sredstev, potrebnih za plače in vzdrževanje. Letos ni nič drugače. Zaposleni januarja niso prejeli plač, denarja zmanjkuje tudi za plačilo drugih stroškov, na primer elektrike, ki poganja črpalke, s katerimi ohranjajo gladino jamske vode dovolj nizko, da preprečujejo posedanje mesta Idrija, pod katerim je izkopanih 280 kilometrov rovov.
-
Zgodba o slovenskih znanstvenikih, ki jim je prvim uspelo odkriti povezavo med okužbo z virusom zika in razvojem mikrocefalije pri otroku v maternici, je polna ambivalentnih čustev in neverjetnih naključij. Hkrati pa je tudi dokaz njihove izjemne usposobljenosti, radovednosti, odzivnosti in iznajdljivosti. V času, ko virus razsaja po ameriški celini in je njegovo preučevanje osrednja prioriteta desetin laboratorijev po svetu, je prav njim uspelo prvim priti do ključnih dokazov za razumevanje nevarnosti okužbe.
Levji delež zaslug za uspeh ima dr. Tatjana Avšič - Županc, vodilna slovenska in tudi svetovna virologinja, ki je prevzela vodenje raziskave in tudi prepričala ostale sodelujoče, da gre za odkritje, vredno objave v najuglednejši medicinski znanstveni reviji na svetu – New England Journal of Medicine.
Ne glede na številne uspehe v preteklosti, na primer odkritje dveh novih virusov, je bilo delo pri tem projektu zanjo nekaj posebnega. »Ne znam opisati občutka. Že leta nisem čutila take čudovite utrujenosti, zagnanosti. Motivacija je bila tako visoka, da nismo bili ne žejni ne lačni.«
Utrujenost počasi prihaja za njo. Adrenalin je popustil, nastopil pa je izčrpavajoči del naloge. »Ker sem jaz tisti avtor, ki je predviden za korespondenco, dobim ogromno poizvedb in vprašanj. Še vedno se mi ni uspelo prebiti čez vso pošto, sploh ker je treba vmes opravljati tudi redno delo.« V ponedeljek je tako pozdravila novo generacijo svojih študentov na ljubljanski Medicinski fakulteti. Intervju za Mladino je prvi, v katerega je privolila po objavi odkritja. -
Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka, je pred dvema letoma in pol naznanil zagon projekta internet.org. Cilj: čim večji delež svetovnega prebivalstva povezati z internetom. »Verjamemo, da imajo vsi ljudje na svetu pravico biti povezani,« je takrat zapisal v spremljajočem programskem besedilu. »Temu bomo namenili pomemben del naše energije in sredstev.«
-
Kmalu bosta minili dve leti, odkar je skupina takratnih koalicijskih poslancev pod vodstvom Zavezništva Alenke Bratušek v parlamentarni postopek vložila pobudo za spremembo ustave, s katero bi pitno vodo razglasili za ustavno pravico in bi jo hkrati obvarovali pred morebitno privatizacijo.
-
V začetku lanskega decembra se je na sedežu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ženevi zbrala skupina ugledanih virologov, mikrobiologov, imunologov in strokovnjakov za javno zdravje. Glede na pravkar končano epidemijo ebole v zahodni Afriki je bila njihova naloga sestaviti seznam patogenih organizmov, ki bi lahko v bližnji prihodnosti povzročili obsežnejše epidemije in za katere ni na voljo učinkovitih zdravil. Na podlagi tega seznama bi nato lahko WHO učinkovito razporedil sredstva za raziskave in razvoj novih pristopov k boju proti njim. Na seznam so strokovnjaki uvrstili hemoragične mrzlice, kot so ebola, lassa, krimsko-kongoška mrzlica in marburg, koronaviruse, ki povzročajo sars in mers (bližnjevzhodni respiratorni sindrom), in pa virus nipah.
-
Milano je eno najbolj motoriziranih mest v Evropi. Na sto prebivalcev je registriranih 55 motornih vozil, dvakrat toliko kot na primer v Parizu in Amsterdamu. Ker poleg tega Milano leži v Padski nižini, obdani z gorami, ki preprečujejo hitrejši pretok zračnih mas, ima enega največjih problemov z onesnaženostjo zraka v Evropi. Mejne koncentracije prašnih delcev (50 mikrogramov na kubični meter zraka), ki glede na evropsko zakonodajo ne bi smele biti presežene večkrat kot 35 dni v letu, so bile v zadnjem desetletju v povprečju presežene več kot stokrat na leto.
-
Januarsko sončno vreme brez padavin, ki bi sprale ozračje, in brez vetra, ki bi premešal zračne mase, je marsikje po Sloveniji povzročilo povečano onesnaženje zraka z zdravju škodljivimi trdnimi delci. Nacionalni inštitut za javno zdravje je prejšnji teden vrtcem in šolam na najbolj izpostavljenih območjih celo svetoval »omejitev fizičnih aktivnosti na prostem«. V nasprotju s preostalo Slovenijo, kjer so poglavitni vzrok onesnaženja individualna kurišča, je v Ljubljani glavni krivec za onesnaženje promet.
-
»Slovenija se pridružuje tistim razvitim državam, ki se bodo kmalu začele soočati s pomanjkanjem delovne sile kot posledico staranja aktivnega dela prebivalstva. Migracije, njihovo upravljanje in nadzorovanje, so postale eno od pomembnih političnih prioritet z ekonomskega in tudi družbenega ter kulturnega vidika.«
-
Odkar sta bila državni zbor in vlada na začetku leta 2014 z državljansko peticijo prisiljena v širšo razpravo o omilitvi nesmiselno stroge obravnave uporabe konoplje za medicinske in rekreativne namene, se področje razvija razmeroma hitro. Že junija isto leto je vlada s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog omogočila uporabo derivatov konoplje v medicinske namene. Na začetku leta 2015 so lekarne začele prodajati prva takšna zdravila.
-
Dvajsetega marca letos, na mednarodni dan sreče, je evropska komisija objavila izsledke prve vseevropske raziskave o zadovoljstvu z življenjem. Bili niso nič kaj presenetljivi – najbolj zadovoljni in najsrečnejši so v povprečju prebivalci skandinavskih držav, najmanj pa prebivalci južnoevropskih držav, še posebej tistih, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela, torej Portugalske, Cipra in seveda Grčije.
-
Zdaj že nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Janko Burgar je marca lani, kot je razkril časnik Dnevnik, v Mercatorjevi trgovini v bližini svojega doma več dni zapored kradel živilske izdelke manjše vrednosti, na primer paštete in jušne kocke.
-
Od začetka leta so bili v Ljubljani le štirje dnevi, ko je bila koncentracija zdravju škodljivih trdnih delcev v ozračju nižja od mejne vrednosti, postavljene pri 50 mikrogramih na kubični meter zraka. V manj kot enem mesecu smo tako zabeležili že več kot 20 prekoračitev mejne vrednosti. Evropska zakonodaja dovoljuje največ 35 dni s preseženo vrednostjo na leto.
-
Pred dvema tednoma, sedmega januarja, se je šest zdravih moških zglasilo v prostorih družbe Biotrial v mestu Rennes na zahodu Francije. Uslužbenci družbe Biotrial, uveljavljenega francoskega podjetja za klinično preizkušanje zdravil, so jim razdelili kapsule zdravila z delovnim imenom BIA 10-2474, ki so ga razvili v portugalski farmacevtski družbi Bial. Namenjeno naj bi bilo lajšanju simptomov pri nevrodegenerativnih boleznih, na primer pri Parkinsonovi bolezni.
-
Mesto Flint v ameriški zvezni državi Michigan je danes daleč od nekdanje slave. Mesto, v katerem je bil ustanovljen avtomobilski gigant General Motors, je vrhunec razvoja doseglo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila skoraj polovica od takratnih 200 tisoč prebivalcev zaposlena v avtomobilski industriji. S procesom deindustrializacije se je Flint, življenjsko odvisen od industrije, znašel na robu propada. Danes v njem živi manj kot 100 tisoč ljudi, večina jih je temnopoltih. Belci so se zadnja desetletja pospešeno izseljevali.
-
Manj kot teden po novembrskih terorističnih napadih v Parizu je evropska komisija predstavila sklop ukrepov, s katerimi želi zaostriti pogoje za nakup in posest orožja. Predlog, ki ga morata potrditi še svet EU in evropski parlament, predvideva poenotenje označevanja orožja za boljšo sledljivost in izboljšanje izmenjave podatkov med državami članicami, poleg tega naj bi zasebnikom popolnoma prepovedali posest nekaterih vrst polavtomatskega orožja.
