Staš Zgonik
-
11. 9. 2015 | Mladina 37 | Družba
Dr. Gregor Majdič je posebnež med slovenskimi znanstveniki. Medijsko je precej izpostavljen. Po eni strani zato, ker ne želi biti tiho ob novodobnem zavračanju znanosti, po drugi pa zato, ker zelo rad piše. To se kaže tudi v tem, da je med drugim izdal že dva zgodovinska romana.
Njegov štab je na ljubljanski Veterinarski fakulteti, kjer s pomočjo posebnih gensko spremenjenih miši preučuje vpliv hormonov in genov na razlike v možganih pri moških in ženskah. Delno je zaposlen tudi na mariborski medicinski fakulteti, kjer predava fiziologijo. Da ne izgubi stika s študenti, pojasni.
Čeprav je po osnovni izobrazbi veterinar, se ni nikoli neposredno ukvarjal z zdravljenjem živali. Je pa s pomočjo sodelavcev razvil novo metodo zdravljenja živali, ki imajo težave s sklepi, predvsem psov in konjev – z matičnimi celicami. In jo tudi komercializiral. Njegovo podjetje Animacell velja za eno prvih pravih slovenskih spin-out podjetij. -
4. 9. 2015 | Mladina 36 | Družba
Orest Jarh je bil kar 16 let – do lani – direktor Tehniškega muzeja Slovenije, katerega glavna postojanka je nekdanji kartuzijanski samostan v Bistri pri Vrhniki. V njem je zaposlen že skoraj 20 let in v vsem tem času skrbi za njegov elektrooddelek. Njegov prvi projekt – prikaz eksperimentov Nikole Tesle – je še danes ena glavnih atrakcij muzeja.
-
28. 8. 2015 | Mladina 35 | Družba
Sredi 90. let prejšnjega stoletja so znanstveniki pod vodstvom nemške farmacevtske družbe Boehringer Ingelheim iskali potencialna nova zdravila za depresijo. Eden od kandidatov je bila učinkovina flibanserin. Pri prvih raziskavah na živalih je kazala obetavne rezultate, vendar pa se je z raziskovanjem z leti izkazalo, da njen antidepresivni učinek ni zadovoljiv. Izstopalo je nekaj drugega. Po pogovorih s pacienti, ki so sodelovali v kliničnih raziskavah, so ugotovili, da jemanje flibanserina očitno pri nekaterih ženskah povečuje željo po spolnosti. Takega zdravila na tržišču še ni bilo. Naleteli so na potencialno zlato jamo. Družba Pfizer je v tem času z Viagro, prvim zdravilom za zdravljenje motenj erekcije, imela bajne dobičke.
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Družba
O zagotavljanju samooskrbe, ekološkem kmetijstvu in populistični kmetijski politiki
-
21. 8. 2015 | Mladina 34 | Družba
Pravilo, po katerem posredniki informacij na internetu, kot so na primer spletni brskalniki, niso odgovorni za morebitno nezakonitost vsebin, ki jih pomagajo najti uporabnikom, je eden ključnih postulatov spletne svobode. Kakršnakoli sprememba tega pravila bi na široko odprla vrata cenzuri. Nekatere korporacije, žal, bolj skrbi dobiček.
-
14. 8. 2015 | Mladina 33 | Družba
Igorju Velovu, direktorju Agencije za varnost prometa, je prejšnji teden neprestano zvonil telefon. Ko se je v javnosti razvedelo, da v agenciji razmišljajo, da bi radijskim postajam prepovedali ali vsaj odsvetovali objavljanje obvestil o tem, kje so prometni radarji za merjenje hitrosti, so novinarji čakali v vrsti za pogovor z njim. Čas kislih kumaric in tema, ki zadeva izjemno številno populacijo, sta spodbudila nepričakovano široko razpravo. »Do zdaj sem mislil, da se vsi spoznamo na nogomet in politiko. Zdaj vidim, da se tudi na prometno varnost.«
-
7. 8. 2015 | Mladina 32 | Družba
Investicije v obnovljive vire energije, če izvzamemo državno financirano gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, so v zadnjih letih praktično obstale. Država je, ker ji je politika spodbujanja obnovljivih virov ušla iz rok in postala preveliko finančno breme, lani ukinila sistem, po katerem so bili investitorji skoraj avtomatično upravičeni do subvencij za proizvodnjo zelene elektrike. Da bi omejili gradnjo novih zmogljivosti, po novem zakonodaja predvideva en sam javni poziv investitorjem na leto. Lani ga zaradi pomanjkanja sredstev sploh niso objavili, tudi letos ga verjetno ne bodo.
-
31. 7. 2015 | Mladina 31 | Družba
»Razvoj popolne umetne inteligence bi lahko pomenil konec človeštva,« je decembra lani za BBC izjavil teoretski fizik dr. Stephen Hawking. »Od tam bi se razvijala sama, sama sebe bi preoblikovala z vedno večjo hitrostjo. Ljudje, omejeni s počasnostjo biološke evolucije, ji ne bi mogli konkurirati.« Ko eden najpametnejših ljudi na svetu in eden javno najbolj prepoznavnih svetovnih znanstvenikov tako jasno opozori na po njegovem kritičen eksistencialni problem človeštva, je to seveda odmevna novica. Njegova izjava je sprožila obširno javno razpravo, ki po nekaj mesecih še kar ne poneha.
-
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Družba
Dr. Richard J. Roberts je leta 1993 skupaj s Phillipom Sharpom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino za odkritje specifičnosti izražanja genetskih informacij v višjih organizmih, s čimer sta leta 1977 postavila pomemben mejnik na poti v sodobno bioznanost. Je torej eden najuglednejših svetovnih znanstvenikov, strokovnjakov za molekularno biologijo in genetiko. Prejšnji teden je bil gost ljubljanske univerze, kjer so mu ob tej priložnosti podelili častni doktorat.
Za nagovor ob podelitvi si je izbral nekonvencionalno temo – gensko spremenjene rastline. Nasprotovanje tej novi tehnologiji po njegovem povzroča neopravičljivo veliko škodo človeštvu. -
10. 7. 2015 | Mladina 28 | Družba
Rastlinski sok orjaškega dežena ob stiku s kožo, če je ta hkrati izpostavljena soncu, povzroči izjemno boleče in trdovratne poškodbe, katerih posledice lahko trajajo več let ali pa je brazgotina celo trajna. Ambrozija vsako leto ob koncu poletja za nekaj tednov občutno poslabša kakovost življenja številnim alergikom. Invazivne rastline že nekaj časa niso več moteče zgolj za biologe in kmete. Kot pravi dr. Nejc Jogan, botanik z Biotehniške fakultete v Ljubljani, gre za »globalne plevele«, boj proti njim pa je sizifovo delo. A kljub temu skupaj s skupino somišljenikov vztraja.
-
3. 7. 2015 | Mladina 27 | Družba
Med industrijo in vrtičkarstvom
Na desnem bregu Drave z lepim pogledom na znamenito veduto Ptuja stoji selekcijsko-poskusni center Semenarne Ljubljana. Na približno 50 hektarjih vrtov in njiv tam raste vse, kar ima Semenarna ponuditi na trgu. Pohvalijo se lahko s tem, da imajo največji vrt v Sloveniji. Na njem razvijajo in preizkušajo nove sorte, hkrati pa vzdržujejo že uveljavljene.
-
1. 7. 2015 | Družba Za naročnike
Filip Flisar je eden najbolj priljubljenih slovenskih športnikov, ob tekmovalnem premoru, ki ga je napovedala Tina Maze, pa tudi daleč najuspešnejši aktivni slovenski smučar. Tekmuje v smučarskem krosu, razmeroma mladi disciplini, ki pa zaradi atraktivnosti hitro pridobiva gledalce. Pred tremi leti je že zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala, letos je postal še svetovni prvak. In to s prehitevanjem v zadnjem ovinku, z eno najbolj legendarnih predstav kateregakoli slovenskega športnika v zgodovini.
-
26. 6. 2015 | Mladina 26 | Družba
Samozdravljenje z industrijsko konopljo, ki se je za skupino starejših minuli konec tedna sprevrglo v »zastrupitev« s THC, je kljub obilici smeha na njihov račun osvetlilo pomembno težavo, povezano z liberalizacijo uporabe konoplje.
-
5. 6. 2015 | Mladina 23 | Politika
Dr. Dušan Keber je star 68 let in je upokojenec. Tako po znanju kot po izkušnjah pa je eden največjih strokovnjakov za zdravstvo in zdravstveno politiko v Sloveniji. Pri svojih 36 letih je bil že vodja Klinike Trnovo, pri 43 letih je postal najmlajši redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti, hkrati pa vodja katedre za interno medicino. Leta 1996 je prevzel mesto strokovnega direktorja Kliničnega centra, javnost pa si ga je najbolj zapomnila kot zdravstvenega ministra v tretji vladi Janeza Drnovška. Je eden od ljudi, ki je imel največji vpliv na ureditev in financiranje slovenskega javnega zdravstva, njegov največji cilj, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa še do danes ni dosežen.
-
29. 5. 2015 | Mladina 22 | Politika
Ko so zaposleni na intenzivnem oddelku nevrološke klinike pred dvema letoma izvedeli, da bodo dobili novega sodelavca, so bili navdušeni. Po več letih moledovanja in opozarjanja na kadrovski primanjkljaj jim je vodstvo vendarle odobrilo zaposlitev dodatnega zdravnika. In zdravnikov, kot je dr. Ivan Radan, izkušenih specialistov za intenzivno terapijo, ni bilo na pretek.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Družba
Slovenija je, kar se tiče odnosa do gensko spremenjenih rastlin, nekoliko smešna država. Na eni strani je naša država namreč eden najvztrajnejših nasprotnikov gojenja gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, na drugi strani pa je Slovenija velika uvoznica gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Soja je s prepovedjo uporabe kostne moke namreč pri nas postala prevladujoč vir beljakovin v živinoreji in perutninarstvu. In ker je več kot 80 odstotkov po svetu gojene soje gensko spremenjene, je konvencionalno sojo vse težje dobiti in je vse dražja. Slovenski piščanci, ki jih jemo, so bili tako pretežno krmljeni z gensko spremenjeno krmo. Pa s tem ni nič narobe.
-
22. 5. 2015 | Mladina 21 | Družba
Ko je v začetku leta odjeknila novica, da na Nevrološki kliniki ljubljanskega Kliničnega centra preiskujejo domnevni primer evtanazije na intenzivnem oddelku, je razprava o evtanaziji, ki jo je državna komisija za medicinsko etiko dolga leta uspešno zatirala, končno spet zaživela.
-
21. 5. 2015 | Politika
Znanost proti populističnemu zakonu
Največji slovenski strokovnjaki za področje genetike in gensko spremenjenih organizmov so danes vlado in ministrstvo za kmetijstvo pozvali k umiku predloga zakona o omejevanju ali prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, ki je trenutno v javni razpravi. Po mnenju podpisnikov bi bila prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin korak nazaj pri urejanju tega pomembnega področja in v nasprotju s strokovnimi argumenti, ki jih ponujata znanost in praksa.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Družba
Nafta kot obnovljivi vir energije?
Nafta, zemeljski plin in premog imajo skupno nadpomenko – fosilna goriva. Nastala naj bi skozi milijone let kot posledica razpada organskih snovi pod vplivom visokih temperatur in pritiska v Zemljini notranjosti.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Družba
Dr. Roman Jerala je eden najuspešnejših in najuglednejših slovenskih znanstvenikov. Kot vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu je tudi zelo iskan mentor med študenti, ki si želijo uspeti na področju biotehnoloških raziskav. Delo z njim je odlična referenca za nadaljnjo kariero. Pod njegovim vodstvom izdelujejo celična stikala, proteine origami in podobne biološke naprave, ki se kljub temu, da so že stvarnost, slišijo kot znanstvena fantastika. Znanost pač v današnjem času dohiteva domišljijo.
-
15. 5. 2015 | Mladina 20 | Politika
Ministrstvo za kmetijstvo je pohitelo. Manj kot mesec dni po tem, ko je začela veljati nova evropska direktiva, ki državam članicam omogoča prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin na svojih ozemljih, je že pripravilo predlog zakona in ga dalo v javno razpravo. Predlog zakona med drugim določa, da Slovenija lahko prepove pridelavo gensko spremenjenih rastlin, če bi bila ta v nasprotju s sprejetimi cilji kmetijske in okoljske politike in celo, če bi »ogrožala ali bi lahko ogrožala javni red in mir«. Vse, kar bodo morali po novem narediti nasprotniki GSO, je torej razbiti kakšno okno, pa bo prepoved gojenja že upravičljiva.
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Družba
Januarja letos se je v kalifornijskem mestu Napa sešla skupina svetovno priznanih strokovnjakov za genetiko in biotehnologijo. Bili so zaskrbljeni. Njihov cilj je bil začeti široko javno razpravo o posledicah izjemno hitrega napredka na področju genske tehnologije v zadnjih letih. In njihov glavni sklep se je glasil: »Močno odsvetujemo kakršnekoli poskuse genskega spreminjanja človeških zarodnih celic za klinično uporabo, dokler znanstvene in vladne organizacije ne opravijo temeljite razprave o družbenih, okoljskih in etičnih implikacijah takega ravnanja.«
