Staš Zgonik
-
8. 5. 2015 | Mladina 19 | Družba
Ko se je pred časom pojavila skrb, da bi bilo mogoče vodne vire privatizirati, smo izvedeli, da je v Sloveniji že kar nekaj koncesij za oskrbo prebivalstva s pitno vodo podeljenih zasebnim podjetjem.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Družba
Nekaj deset tisoč obiskovalcev. Navijači, oblečeni v barve svoje priljubljene ekipe. Nekaj deset milijonov gledalcev. Tekmovalci s statusom superzvezdnika. Izkušeni komentatorji. Sponzorski logotipi največjih svetovnih korporacij. Večmilijonski nagradni sklad. Tak pogled danes ni le domena največjih stadionskih športov, kot sta na primer nogomet in ameriški nogomet. To je danes realnost največjih turnirjev v igranju računalniških iger.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Družba
Subvencije za nakup električnih vozil so v Sloveniji prek Eko sklada na voljo že od leta 2011. A državljani in podjetja so si do zdaj z njimi pomagali pri nakupu le približno 200 električnih vozil, v to številko pa niso zajeti zgolj avtomobili, temveč tudi manjša vozila.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Družba
Čeprav je bil lanski sveženj zakonov o konoplji, ki so ga s podpisi volivcev v parlamentarno proceduro vložili člani Konopljinega socialnega kluba, v razpravi v odboru za zdravstvo dobesedno povožen, je pomenil prelomnico: vsilil je razpravo. Razpravo, ki je skupaj z vse pogostejšimi novicami o liberalizaciji rabe konoplje v številnih državah po svetu jasno pokazala, da prihaja čas za ukrepanje. Ta razprava je sredi lanskega leta že pripeljala do majhnega koraka v pravo smer. Vlada je konopljo iz skupine najnevarnejših drog prestavila v skupino, ki dovoljuje rabo v medicinske namene. To je sicer v praksi pomenilo zgolj to, da je po novem mogoče tudi v Sloveniji prodajati in predpisovati farmacevtske preparate na osnovi kanabinoidov.
-
10. 4. 2015 | Mladina 15 | Svet
Davor Štern je večino poklicne kariere zapisal nafti. Kot diplomant rudarsko-geološko-naftne fakultete Univerze v Zagrebu se je sprva zaposlil v družbi Ina, nato pa ga je pot vodila v Rusijo, kjer je velik del svojega življenja preživel kot direktor moskovskih podružnic več naftnih podjetij. V času vladavine Franja Tuđmana je bil tri leta hrvaški minister za gospodarstvo. Nato so ga imenovali na mesto generalnega direktorja Ine, kjer je ostal do leta 2000. Med letoma 2010 in 2013 je predsedoval nadzornemu svetu Ine. Danes je upokojen, a še vedno opravlja vlogo svetovalca za različne poslovne projekte. Z nafto se, zatrjuje, ne ukvarja. Čeprav je po duši »naftaš«, je do načrtov za iskanje nafte na Jadranu zadržan.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Družba
Obstajajo krvne banke. Obstajajo banke matičnih celic. Obstajajo banke sperme. In po novem obstajajo tudi banke človeškega blata. Posamezniki v ZDA, ki opravijo zahtevne medicinske teste, lahko z rednim oddajanjem vzorcev zasebnim bankam zaslužijo tudi po nekaj tisoč evrov na leto.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Družba
Kolorado je z legalizacijo konoplje za rekreativno uporabo postal prostovoljni poskusni zajček, resničnostni eksperiment, v katerega so še vedno uprte oči vsega sveta. Njihove izkušnje bi utegnile biti odločilne za nadaljnji prodor manj restriktivnih zakonov v zvezi s konopljo drugod po svetu. Dobro leto po legalizaciji so začeli kapljati prvi statistični podatki.
-
27. 3. 2015 | Mladina 13 | Politika
Industrija alkoholnih pijač družbi povzroča velikanske zdravstvene in družbene stroške. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na leto zaradi alkohola umre dva in pol milijona ljudi.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Družba
Richard Daynard, borec za javno zdravje
Profesor prava na Univerzi Northeastern v ameriški zvezni državni Massachusetts s skupino sodelavcev že več kot 30 let snuje odškodninske tožbe proti tobačnim in drugim podjetjem, katerih izdelki ogrožajo zdravje prebivalstva, pri tem pa tudi zagotavlja pravno podporo drugim, ki se odločijo za tak korak. Je eden redkih pravnikov, ki jim številne neuspele tožbe proti tobačni industriji, ki so se vrstile od petdesetih let prejšnjega stoletja, niso vzele upanja v uspeh in prepričanja, da je ta mogoč.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Družba
Če hoče biotehnološko podjetje na evropski trg uvesti novo gensko spremenjeno rastlino, ga čaka dolgotrajen in mučen postopek z negotovim izidom. Predložiti mora goro dokumentacije o izvedenih poljskih poskusih, ocenah tveganja, varnosti, okoljski sprejemljivosti ... Postopek je tako drag, da si ga lahko privoščijo le največje korporacije, kot je na primer zloglasni Monsanto.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Družba
Ko govorimo o cepljenju proti nalezljivim boleznim, je pogosto poudarjena potreba po visoki stopnji precepljenosti, ki mora biti najmanj 95-odstotna, da se prepreči možnost širjenja okužbe med prebivalstvom. Strokovnjaki svarijo, da se stopnja precepljenosti znižuje, na ljubljanskem območju je že pri skrb zbujajočih 90 odstotkih.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Družba
Pogreb bližnjega je, tudi če izločimo vse čustvene stroške, draga zadeva. Osnovni stroški povprečnega pogreba znašajo od 1000 do 1500 evrov, pa v to ni všteto niti spominsko obeležje, kaj šele morebitne dodatne storitve, na primer glasba.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Družba
Dr. Eldar Magomedovič Gadžijev je pomembno zaznamoval slovensko kirurgijo, pa tudi slovensko medicino nasploh. Je specialist za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke in je izšolal številne kirurge iz Slovenije in iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, pa tudi od drugod. Čeprav so ga nadrejeni včasih opozarjali, naj nikakor ne izda vseh svojih skrivnosti, jih ni poslušal. Med službovanjem v Mariboru je pripomogel k temu, da je mesto dobilo medicinsko fakulteto, predvsem pa, da je mariborska bolnišnica dobila status kliničnega centra.
Bil je redni profesor na obeh medicinskih fakultetah, zasedal je številne ugledne položaje doma in v svetu. Med drugim je bil član komisije za medicinsko etiko in glavni urednik revije ISIS, glasila Zdravniške zbornice Slovenije. Še danes, ko je že nekaj let v pokoju, in čeprav ga je prizadela huda bolezen, v njej redno objavlja kolumne. V njih ne skopari s kritiko razmer v medicini in družbi nasploh.
Njegov oče je bil med drugo svetovno vojno kirurg v ruski vojski. Nemci so ga zajeli in pripeljali v Trst. Od tam je pobegnil k partizanom v Brkine in ustanovil partizansko bolnišnico Zalesje. Tam je spoznal bodočo ženo, rodila se je velika ljubezen. In tam je bil spočet naš sogovornik. -
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Družba
Ko je pred nekaj manj kot dvema letoma italijansko okoljsko ministrstvo zamrznilo postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za postavitev plinskega terminala v Žavljah, se je zdelo, da je projekt na smrtni postelji.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Družba
Naša prednostna naloga je bila seveda zaščita potencialno ogroženih otrok. Tukaj je težava čas. V treh dneh po izpostavljenosti okužbi je s cepljenjem še mogoče doseči imunost, v naslednjih dveh dneh pa je mogoče odpornost okrepiti z imunoglobulini. To smo opravili, naša trenutna skrb je osebje. Preveriti moramo status zaposlenih in organizirati delo tako, da bo kljub morebitnim odsotnostim teklo čim bolj nemoteno.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Družba
Več kot tri leta po tem, ko je ameriška družba Halliburton sredi koruznega polja pri vasi Čentiba v bližini Lendave opravila hidravlično drobljenje v dveh plinskih vrtinah, se v Sloveniji krepi nasprotovanje tej tehnologiji za ekstrakcijo ogljikovodikov. Tako imenovani fracking, umetno ustvarjanje razpok v kamnini z vbrizgavanjem velikih količin vode z mešanico peska in kemikalij v vrtino, je postal najnovejša tarča varuhov okolja. V Prekmurju se je oblikovala civilna iniciativa, ki nasprotuje hidravličnemu drobljenju, za moratorij se je v parlamentu zavzela Združena levica, češ da »posledice hidravličnega drobljenja vključujejo onesnaženje podtalnice in pitne vode s strupenimi snovmi, degradacijo okolja in potresne sunke ob samem hidravličnem lomljenju«. Tehnologija je v ZDA sprožila energetsko plinsko revolucijo, v Evropi pa smo sumničavi in previdni. Številne države, na primer Nemčija in Nizozemska, so metodo že prepovedale. Bi jo morali tudi v Sloveniji?
-
Dr. Joachim Gross je nemški zdravnik, specialist socialne medicine in medicine dela. In je homeopat. Če bi živel v Nemčiji, bi bilo to nekaj povsem vsakdanjega. A že šest let živi in dela v Sloveniji, v Kopru, pri nas pa so takšni primeri zelo redki. Ker so prepovedani.
Zdravnik v Sloveniji po zakonu ne sme hkrati opravljati zdravniškega poklica in prakticirati homeopatije. Kdor se želi pri nas ukvarjati s homeopatijo, sicer potrebuje medicinsko izobrazbo, a bi se moral zdravniški licenci odpovedati, ker po naši zakonodaji zdravniški poklic ni združljiv z zdravilstvom.
Dr. Gross je zdravnik, ki je na Zdravniško zbornico Slovenije podal samoprijavo, da se ukvarja s klasično medicino in tudi s homeopatijo, in tako pristojne prisilil v vnovičen razmislek o smiselnosti uveljavljanja nezdružljivosti. Decembra lani je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije izglasovala prelomno odločitev – ukvarjanje s homeopatijo ne bi smelo biti več razlog za odvzem zdravniške licence. -
Prejšnjo sredo so meteorologi na Agenciji za okolje za večji del države razglasili rdeči alarm. Za četrtek in petek je bilo namreč predvideno obilno sneženje. Zapadlo naj bi več kot pol metra snega, na Primorskem naj bi pihala orkanska burja. Vsi smo z nestrpnostjo pričakovali »snežni metež stoletja«, kot so ga napovedale Slovenske novice. DARS je preventivno zaprl avtoceste za tovornjake. Nekatere šole so odpovedale pouk. Ljudje so avtomobile raje pustili doma.
-
Evropski komisarji praviloma tudi po izteku mandata ostanejo na očeh javnosti. Njihove nadaljnje karierne odločitve pač veliko povedo o delovanju med mandatom in razkrijejo morebitne skrite interesne povezave. Po pravilih evropske komisije morajo nekdanji komisarji, da bi se izognili morebitnemu nasprotju interesov, za vsak angažma še 18 mesecev po izteku mandata pridobiti dovoljenje komisije. V teh 18 mesecih seveda prejemajo izdatno finančno nadomestilo.
-
Strahospoštovanje je najboljši izraz za občutek, ki te spreletava, ko se usedeš nasproti Marka Strnada. Pogled na ramena, primerljiva z velikostjo avtomobilskega odbijača, in goro mišic, ki so jasno vidne tudi pod debelim puloverjem, v povezavi s popolnoma pobrito glavo sproži podzavestni samoobrambni refleks – tega človeka ni dobro izzivati.
-
Palestinsko državo je do zdaj priznala le peščica svetovnih držav. Slovenska politika si tega simboličnega koraka kljub večinskemu soglasju političnih strank ne upa storiti brez blagoslova Evropske unije. Članstvo v Združenih narodih se Palestincem vztrajno izmika.
-
Slovenija ima po dolgem času spet športno disciplino, v kateri se lahko pohvali ne zgolj z uspešnostjo posameznikov, temveč z nenehno prisotnostjo celotne ekipe v svetovnem vrhu. Smučarski skakalci se redno uvrščajo med najboljše na svetu in dosegajo tudi moštvene uspehe. Prvi med njimi je Peter Prevc, pri 22 letih že dobitnik srebrne in bronaste medalje na igrah v Sočiju, drugouvrščeni v skupnem seštevku lanskega svetovnega pokala in zmagovalec lanskega svetovnega pokala v poletih. V letošnjem izjemno izenačenem svetovnem pokalu je za zdaj na tretjem mestu.
-
Slovenska razprava o evtanaziji, ki jo je sprožil primer v ljubljanskem kliničnem centru, je hitro zašla v slepo ulico. Spet se je namreč zataknilo pri Komisiji za medicinsko etiko, katere novi predsednik dr. Božidar Voljč zvesto sledi naukom pokojnega dolgoletnega predsednika Jožeta Trontlja in svari pred domnevno strašljivimi posledicami, ki bi jih zakonska regulacija evtanazije lahko prinesla. »Povsod, kjer se te prakse uveljavljajo, so se pokazale zlorabe. Ko daš nekomu moč, da odloča, ali bo nekdo živel ali ne, so odločitve in zlorabe vse lažje. Iz Nizozemske, ki prednjači po evtanaziji, prihajajo šokantni podatki. Zlorab je več kot uradnih evtanazij,« je na primer izjavil za časnik Delo.
-
Od do zdaj edinega pravega sneženja to zimo je minilo že skoraj štirinajst dni, a zaradi nizkih temperatur sneg še vedno vztraja. Ceste so bile hitro očiščene, nekatere kolesarske steze, tudi ob glavnih prometnicah, pa še danes prekrivajo kupi snega, večinoma tistega, ki so ga na hitro umaknili s cestišč.
-
Vse več športnih funkcionarjev v zadnjem času opozarja, da se je slovenski vrhunski šport v težavah znašel tu di zaradi prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah. Ker v večini preostalih evropskih držav te omejitve ne poznajo, naj bi bili slovenski športni klubi in organizacije ob precejšen del zaslužka in tako še bolj nekonkurenčni tujini kot sicer. Pri tem funkcionarjem zvesto sledijo številni športni novinarji, po mnenju katerih je tako imenovani Kebrov zakon o omejevanju porabe alkohola iz leta 2003 nesmiseln in neživljenjski.
-
Evtanazija je bila v Sloveniji dolga leta tema, ki je ni bilo smiselno načenjati. Vse se je končalo pri republiški komisiji za medicinsko etiko, ki jo je vodil danes pokojni dr. Jože Trontelj. »Seveda je mogoče in tudi treba veliko več storiti za varovanje in negovanje dostojanstva na smrt bolnega ali umirajočega. A ne tako, da ga ubijemo,« je na primer dejal v intervjuju za Mladino. »Zdravniki in oskrbovalci umirajočih trdijo, da ne gre za željo umreti, ampak za klic na pomoč,« je odgovoril na vprašanje, zakaj umirajočemu ne bi izpolnili zadnje želje. Po njegovem bi ustrezno urejena in zasnovana paliativna oskrba odpravila razloge za evtanazijo.
