Staš Zgonik
-
Kdor v Sloveniji porablja gorivo, plačuje tudi okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja z izpusti ogljikovega dioksida. Plačujejo jo posamezniki in podjetja, na primer pri plačilu položnice za kurilno olje ali ob obisku bencinske črpalke. In plačujemo jo v znesku 14,4 evra na tono izpuščenega CO2.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Družba
Od konca decembra lani do konca letošnjega januarja se temperature v Ljubljani več kot 30 dni niso spustile pod ničlo. Ko se je nato končno nekoliko shladilo, smo dobili pošiljko žleda. Ta je po nekaj dneh popustil. Otoplilo se je, plast ledu se je začela taliti. In ponekod povzročila poplave. Prve od štirih letos. Troje poplav je sledilo jeseni. Vmes smo imeli izjemno mokro poletje, jesenske temperature pa so za nekaj stopinj višje od dolgoletnega povprečja.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Družba
Prvega januarja so se v ameriški zvezni državi Kolorado uradno odprle prve povsem legalne prodajalne konoplje za rekreativne namene na svetu. In temu ni sledilo nič pretresljivega. Prebivalci v anketah še vedno izražajo podporo ukrepu. In številne ameriške zvezne države sledijo zgledu. Vse več držav dekriminalizira posest ali vsaj dovoljuje uporabo v medicinske namene.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Politika
Sladkor, podobno kot nikotin, alkohol ali droge, aktivira center za ugodje v možganih. Ko se nanj navadimo, postanemo odvisni. Droge so nezakonite. Za nikotin in alkohol so uzakonjene visoke trošarine, ki kažejo na družbeno škodljivost teh snovi in s cenovnim pritiskom ljudi odvračajo od uživanja, hkrati pa kompenzirajo povišane stroške za zdravstvo, ki nastajajo zaradi njihovega uživanja. Postavljena je starostna meja za njihov nakup. Sladkor teh omejitev ne pozna. Proizvajalci živil ga lahko vtaknejo kamorkoli in kolikor jim srce poželi. In to tudi počno. S tem pa so eden glavnih generatorjev pandemije debelosti v zahodnem svetu, ta pa seveda eden glavnih in najdražjih javnozdravstvenih problemov.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Družba
»Spominjam se mlade deklice, ki je prišla k nam skupaj s starši in trenerjem in je imela zaradi aktivnega treniranja gimnastike hude težave s komolcem,« razlaga dr. Matej Kastelec, travmatolog iz ljubljanskega Kliničnega centra. »Komolec je bil zaradi očitno preintenzivnega treninga že tako obrabljen, kot da bi šlo za sklep starostnika.« Staršem je zato seveda svetoval, naj začno razmišljati o prekinitvi treninga, če želijo, da se bo hčerka v vsakdanjem življenju gibala brez bolečin. »Takrat pa so se strahotno razjezili, češ kaj si upam.«
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Družba
Ošpice imajo za svoj »ugled« v javnosti več težav. Prvič, zaradi uspešne kampanje za cepljenje, ki se je pri nas začela leta 1968, so slabo prepoznavne. Drugič, preprečujemo jih z najbolj »zloglasnim« cepivom, tistim, ki nas poleg ošpic zavaruje tudi proti mumpsu in rdečkam. Prav to cepivo, na kratko poimenovano MMR, je angleški zdravnik Andrew Wakefield leta 1998 obtožil povzročanja avtizma in sprožil novodobno proticepitveno histerijo, ki še kar traja in se kljub ničkolikokrat ovrženim trditvam pri nas celo krepi. In tretjič, samo ime – ošpice – ne zveni ravno nevarno, temveč bolj kot nekaj iz otroške risanke.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Družba
V evropski direktivi iz leta 2001, ki za nedoločen čas uvaja usklajeno premikanje ure na poletni čas v vsej EU, je zapisana določba, da mora evropska komisija do leta 2007 pripraviti poročilo o učinkih te ureditve. Komisija je to na podlagi poročil, ki so ji jih poslali iz držav članic, storila in sklenila, da je ureditev primerna, sploh »zaradi ustreznega delovanja notranjega trga«.
-
28. 11. 2014 | Mladina 48 | Svet
Afera LuxLeaks, ki je izbruhnila ta mesec, je nazorno pokazala, zakaj imata kar dve tretjini najpremožnejših svetovnih korporacij izpostavo tudi v Luksemburgu. Kot je razkrila preiskava Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), multinacionalke na podlagi individualno zasnovanih davčnih načrtov in razvejene mreže hčerinskih podjetij v Luksemburg pretakajo prihodke iz drugih držav, s čimer zanje veljajo veliko nižje davčne stopnje, kot bi sicer. Vseeno jim je, če druge države prikrajšajo za nekaj milijard evrov. One zaslužijo milijardo. Za nič dela. Pa je to kraja? Ne, pravijo v Luksemburgu, to je samo konkurenčnost na področju davčne zakonodaje na notranjem trgu EU.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Svet
Zgodaj zjutraj 6. aprila 2009, ko je večina prebivalcev L’Aquile spala, je to mestece v Apeninskem gorovju v osrednji Italiji stresel rušilni potres; 309 ljudi je umrlo.
Šest dni pred tem se je v mestu sestala izvedenska skupina seizmologov. Razpravljali so o pomenu šibkih potresnih sunkov, ki so se na območju vrstili že nekaj mesecev. Sklenili so, da ne pomenijo povečanega tveganja za močnejši potres. A v javnosti je največ pozornosti zbudil intervju enega od vodilnih v krajevni civilni zaščiti, ki je nekaj ur pred sestankom dejal, češ da mu znanstveniki zagotavljajo, da nevarnosti ni. Izjava je bila posneta pred sestankom, predvajana pa po njem, zato jo je marsikdo razumel kot povzetek sklepov sestanka. Ljudje so bili deloma pomirjeni, nekateri, ki so zaradi pogostega tresenja tal noči preživljali na prostem, so se vrnili v hiše. In v potresu, ki je sledil čez šest dni, umrli. -
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Družba
Zadnja nedelja v oktobru pomeni simbolen prehod v zimo. Takrat namreč ure premaknemo za eno uro nazaj. S tem dosežemo, da se začne daniti že pred 7. uro zjutraj. A tudi da se zmrači že ob petih popoldne. Pahnjeni smo v zimsko temo.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Politika
Na svetu verjetno ni človeka, ki bi z veseljem odšel k zobozdravniku. Najsi gre za sedenje v čakalnici ob poslušanju predirljivega zvoka zobozdravniških vrtalnih naprav in opazovanju obrazov tistih, ki zapuščajo ordinacijo, ali pa za ležanje na zobozdravniškem stolu z množico vrtalnih in sesalnih pripomočkov, ki se v ustih gnetejo skupaj s prsti zobozdravnika, to preprosto ni najprijetnejša izkušnja.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Politika
Okuženi s predsodki in strahom
Preplah zaradi suma, da gre za okužbo z ebolo, ki je v petek nastal na Ravnah na Koroškem, je sporen z več vidikov. Pokazal je, da je človeški dejavnik močnejši od uradnih protokolov in kako hitro lahko ljudje ob tako strašni grožnji, kot je ebola, izgubijo razsodnost in občutek odgovornosti.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Družba
Če se bomo v Sloveniji morali soočiti s primerom okužbe z ebolo, katere epidemija v zahodni Afriki dosega neslutene razsežnosti, bo profesorica Tatjana Avšič - Županc med prvimi, ki jim bo zazvonil telefon. Je namreč vodja laboratorija, kamor bi po hitrem postopku poslali vzorce okuženega, saj gre za edini primerno opremljen laboratorij v Sloveniji za ravnanje s tako nevarnimi mikroorganizmi.
Je svetovno priznana virologinja, odkriteljica virusa mišje mrzlice z imenom Dobrava in ena od zgolj petih ženskih članic Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njena specializacija so predvsem virusi, ki se prenašajo z živali na človeka. Med zaslonoma njenega računalnika v pisarni na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani je zataknjena plišasta igračka – virus ebole. -
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Družba
Ljubljana je zadnja leta postala dom številnih vran. Tako velike samopostrežne restavracije, kot jo najdejo v zabojnikih in koših za smeti, pač na deželi ni mogoče najti. »Vrane so postale urbane ptice, nekaj kilometrov iz mesta pa jih sploh ni,« pravi vodja oddelka za varstvo okolja na ljubljanski občini Nataša Jazbinšek Sršen. Zaradi številnosti so postale precej nadležne. »Škodo povzročajo predvsem na poljščinah in vrtninah. Poškodujejo tudi stavbno pohištvo in avtomobile, dogajajo se celo napadi na ljudi, predvsem v času gnezdenja, ko se ljudje preveč približajo goličem.«
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Družba
Od prvega primera največje epidemije ebole v zgodovini, ki se je decembra lani začela na odročnem območju Gvineje, je minilo že skoraj deset mesecev, število novih okužb in smrti pa še vedno narašča. In to vse hitreje.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Družba
Slovenija ni ravno velika pridelovalka kostanja. A se kljub temu kar nekaj družin, predvsem na Primorskem, zanaša na prihodek od kostanjevih nasadov, za številne čebelarje pa so kostanjevi cvetovi pomemben poletni vir hrane za njihove varovanke. Vprašanje je, kako dolgo bo to še trajalo. Zaradi novega škodljivca, kostanjeve šiškarice, ki napada mlade drevesne poganjke, so pridelki marsikje po Sloveniji zadnja leta borni. Nasadi, ki so prej dajali po tono kostanja na leto, po novem navržejo le še nekaj deset kilogramov. Cvetovi, na katerih bi se pasle čebele, sploh ne nastanejo ali pa so deformirani. Poškodbe, ki jih povzroča šiškarica, povečujejo možnost okužbe s kostanjevim rakom.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Politika
Eko sklad je javni sklad, v katerega se steka del sredstev od vsakega plačila računa za energijo. Na leto njegovi uslužbenci razdelijo okoli 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih lahko gospodinjstva in podjetja porabijo za naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti in v obnovljive vire energije. Sklad preživlja težke čase. »Vzdušje in delovna vnema večine zaposlenih na Eko skladu je že nekaj časa totalno na psu, delo pa je v zadnjem času zaradi neprestanega uvajanja sprememb paralizirano,« so zaposleni zapisali v anonimnem pismu. Kot so povedali nekateri zaposleni, se je čas za obravnavo vlog z 90 dni podaljšal na 150 dni, na Sklad pa telefonira vse več jeznih prosilcev. »Eko sklad se je iz uspešne institucije, ki je bila kot zgled za nove članice EU večkrat pohvaljena doma in v tujini, prelevil v svojo karikaturo.«
-
28. 9. 2014 | Mladina 39 | Družba
Leta 2009 so na Pokljuki odprli prenovljeni biatlonski center. K desetmilijonski investiciji sodi tudi akumulacijski bazen za vodo, namenjen za napajanje topov za umetno zasneževanje. Glede na dimenzije, zapisane v gradbenem dovoljenju, so zgradili trikrat prevelik bazen. Računali so pač, da bodo papirje z dejanskim stanjem uskladili pozneje. A je vmes državni zbor sprejel nov zakon o Triglavskem narodnem parku, s tem pa so se stvari precej zapletle.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Politika
V soboto je edini delujoči blok Termoelektrarne Trbovlje (TET) praznoval 46 let od začetka obratovanja. V torek je nehal proizvajati električno energijo. Elektrarni je zmanjkalo energenta – premoga. V Rudniku Trbovlje-Hrastnik ga ne kopljejo več, premog od drugod pa je glede na sedanje cene električne energije na trgu predrag.
-
19. 9. 2014 | Mladina 38 | Družba
V Sloveniji imamo tri zasebne družbe, ki staršem novorojenčkov za precej zasoljeno ceno ponujajo 20-letno shranjevanje krvi iz popkovine, pridobljene ob rojstvu. Ta je izredno bogata s krvotvornimi matičnimi celicami, ki jih je mogoče uporabiti za zdravljenje številnih hudih krvnih bolezni. A pozor, pogosto je te bolezni treba zdraviti z matičnimi celicami drugega, sorodnega ali nesorodnega darovalca, ne pa z lastnimi, avtolognimi.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Družba
Bilo je očitno. Avstralski košarkarji so na zadnji tekmi predtekmovanja na svetovnem prvenstvu v Španiji namerno izgubili srečanje z Angolo. Igrali so brez najboljših igralcev. Kljub temu so pred zadnjo četrtino vodili za osem točk. A so se v zadnjih desetih minutah zelo potrudili, strnili vrste in tekmo izgubili z desetimi točkami zaostanka.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Družba
Brane Gregorčič bo prihodnje leto praznoval 30-letnico v državni meteorološki službi, najprej v okviru Hidrometeorološkega zavoda, zadnja leta pa pod okriljem v Agencije za okolje. Je eden najbolj znanih slovenskih meteorologov, kar je predvsem posledica njegovega že 25-letnega staža kot enega od napovedovalcev vremena na nacionalni televiziji. Prepričan je, da lahko državni meteorologi kljub zaostreni spletni konkurenci vremenskih napovedi in vse večji vlogi računalnikov še vedno ponudijo dodano vrednost pri napovedovanju tako vplivnega dejavnika na vsakdan posameznika, kot je vreme. Prepričan pa je tudi, da je letošnjega poletja, kolikor ga je sploh bilo, konec.
-
5. 9. 2014 | Mladina 36 | Družba
Dr. Martin je avstralski agrarni ekonomist, ki pri Svetovni banki v Washingtonu vodi raziskovalni oddelek za kmetijstvo in razvoj podeželja. Je eden največjih svetovnih strokovnjakov za vprašanja globalnih prehranskih politik in boja proti revščini.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Družba
Ob vhodu v Klinični center je pritrjen znak, ki obvešča, da velja prepoved uporabe mobilnih telefonov. Prepovedi, uvedene zaradi strahu pred motnjami, ki bi jih elektromagnetno sevanje telefonov lahko povzročalo na medicinskih napravah, ne upošteva nihče. Tudi zdravniki priznavajo, da imajo telefone vključene.
-
22. 8. 2014 | Mladina 34 | Politika
Med zamaški in socialno državo
Zbiranje zamaškov, pošiljanje SMS-ov, zbiralne akcije prek spleta ... Včasih kombinacija vsega skupaj. Zdi se, da skoraj ne mine dan, ko ne bi kje zagledali slike hudo bolnega otroka, ki nas nagovarja, naj vendar prispevamo nekaj denarja za njegovo zdravljenje, saj bo brez našega prispevka ostal na vozičku, ostal brez noge ali pa celo umrl, starši pa bodo ob tem bankrotirali.
