Staš Zgonik
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Družba
Že desetletja si svetovni voditelji bolj ali manj iskreno prizadevajo za globalni dogovor o skupnem boju proti podnebnim spremembam, o omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Njihov edini dosežek, Kjotski protokol, je neslavno propadel, saj so medtem, ko so se evropske države, tako rekoč edine podpisnice z zavezujočimi cilji, trepljale po hrbtih, svetovni izpusti nemoteno rasli. Evropa se je deindustrializirala in velik del svojih izpustov danes preprosto uvaža v obliki izdelkov iz Kitajske in drugih držav, za katere je boj proti podnebnim spremembam zgolj nepravični zaviralec njihovega napredka, ki je žal še vedno neločljivo povezan s povečevanjem porabe (fosilne) energije.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Politika
Slovenija ima problem z ugledom politike. Ker se zdi, da sta trda koža in oportunizem pomembnejša od sposobnosti in znanja, se namreč to tudi uresničuje. Najbolj sposobni in izobraženi si raje odrežejo nogo, kot da bi se izpostavili brskanju po vsaki kdaj objavljeni črki v internetnih in arhivskih globinah ter vsaki vejici družinskega drevesa, ki bi lahko zasejala trohico dvoma o njihovih dobrih namenih.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Politika
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je junija lani sklical novinarsko konferenco in na njej napovedal skorajšnjo uvedbo e-volitev, omogočenje oddaje glasu prek spleta, s čimer bi Slovenija za Estonijo postala šele druga država na svetu, ki bi uvedla to možnost. Spremembe zakona naj bi pripravili in sprejeli do konca lanskega leta, letos pa naj bi na jesenskih lokalnih volitvah v petih občinah že poskusno omogočili e-glasovanje.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Družba
Milijoni otrok po svetu, nekateri stari tudi samo šest let ali celo manj, jemljejo amfetamine in njim podobne psihostimulanse. Ne dobijo jih na ulici. Za zdravljenje jim jih predpišejo zdravniki. Z njimi blažijo simptome danes daleč najpogostejše duševne razvojne motnje pri otrocih – hiperaktivnosti z motnjo pozornosti ali na kratko ADHD (Attention Deficit Hyperactivity Disorder).
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Družba
Današnji odrasli se večinoma z nostalgijo spominjajo svojega otroštva. Igranja na ulici, plezanja čez ograje in na drevesa, »rabutanja« sadnih dreves, raziskovanja »prepovedanih« prostorov in njihove transformacije v igralne površine.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Družba
Dolgo obdobje suhega in lepega vremena, ki ga je bil večji del Evrope deležen v začetku meseca, je imelo tudi negativne posledice. Dež spere onesnaženje iz ozračja. Če dežja ni in če tudi vetrovi niso močni, se onesnaženje kopiči. Tako so predvsem v Franciji, pa tudi v Belgiji in Nemčiji v začetku meseca zaznali skrb zbujajoče visoke koncentracije trdnih delcev. V Franciji je bila nekaj dni mejna vrednost, postavljena pri 50 mikrogramih delcev na kubični meter zraka, presežena na skoraj treh četrtinah državnega ozemlja. Najhuje je bilo v mestih.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Družba
Leta 2002 so se japonski znanstveniki v laboratoriju v Tokiu »igrali« z razmerami, ki vladajo nekaj sto kilometrov globoko v Zemlji, v njenem plašču. Ob primernih sestavinah in primernih razmerah – pri 1600 stopinjah Celzija in 250.000-kratnem atmosferskem pritisku – jim je uspelo ustvariti minerale, kakršni obstajajo v globinah Zemlje. In prav vsi so, ko so jim dodali vodo, nekaj te vode »vpili«.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Družba
Goran Dragić ima v štiriletni pogodbi s košarkarskim moštvom Phoenix Suns uradno zapisano letno plačo 7,5 milijona dolarjev. A dejansko mu vsako leto pripada le 6,5 milijona, saj je v pogodbi zapisana posebna klavzula. Dodatni milijon mu pripada le, če se uvrsti na vsakoletno tekmo vseh zvezd NBA, tako imenovani All-Star. Lastnik moštva Robert Sarver, ki je dogovor z Dragićem poleti 2012 sklenil kar na parkirišču pred domačo dvorano, si je zagotovo mislil, da je s tem igralca dodatno spodbudil, hkrati pa realno gledano prihranil štiri milijone v štirih letih. A že letos je zelo malo manjkalo, pa bi moral izkašljati dodatni milijon. In če bo Dragić nadaljeval meteorski vzpon, mu milijonski bonus prihodnje leto ne uide.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Politika
Država je v minulih letih z velikodušnimi subvencijami ljudi spodbujala k vlaganju v male sončne elektrarne. Zato se je marsikateri upokojenec v preteklih letih odločil, da bo z naložbo v malo strešno sončno elektrarno poskrbel za dodatek k pokojnini. Potem je državni zbor spremenil zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z njim je pridobivanje in prodajanje elektrike v omrežje postalo nezdružljivo s prejemanjem pokojnine.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Družba
Pšenica se je znašla v nenavadnem položaju. Pomagala je graditi civilizacije in je najpomembnejša poljščina na svetu. A vse več ljudi jo vidi kot nevarnost, kot vzrok za svoje zdravstvene težave. Razlog za to je gluten, snov, ki jo vsebuje. Gluten naj bi bil, sodeč po »internetu«, krivec za velik del zdrav-
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
Ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza je na prvi novinarski konferenci po prevzemu poslov izrazila podporo odpravi kaznovanja staršev, ki odklanjajo obvezno cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim. S spremembo zakona o nalezljivih boleznih bo tako de facto odpravljeno obvezno cepljenje.
-
Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je napovedal odpravo kaznovanja staršev, ki otrok nočejo cepiti proti nalezljivim boleznim, proti katerim je cepljenje obvezno. Odpravo kazni naj bi izpeljali s spremembo zakona o nalezljivih boleznih. Potem je minister odstopil, ker je padla Janševa vlada, bil spet imenovan, spet odstopil, ker mu ni nič uspevalo. Ministrstvo za zdravje tako predloga sprememb zakona o nalezljivih boleznih ni poslalo v vladno proceduro. Zdaj je ministrica dr. Alenka Trop Skaza, ki je epidemiologinja in zagovornica cepljenja. Se bo politika ministrstva spremenila? Bodo kazni za odklanjanje cepljenja ostale?
-
Zgodba je bila idealna za zgražanje nad nepripravljenostjo Hrvaške za vstop v Evropsko unijo. Veterinarska uprava je prepovedala prodajo mleka na šestih mlekomatih, potem ko je interni nadzor pri odkupovalcu mleka v eni od pošiljk zaznal povečano koncentracijo aflatoksina. Gre za kancerogeni izloček plesni Aspergillius flavus. Kontaminacija mleka nakazuje, da so se krave molznice prehranjevale s krmo, na kateri se je – po navadi se to zgodi zaradi neustreznega skladiščenja – razvila plesen.
-
Evropska unija v svetu velja za najnaprednejšo regijo v boju proti podnebnim spremembam. Imamo zavezujoče cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, imamo zavezujoče cilje glede deleža obnovljivih virov energije in imamo zavezujoče cilje za povečanje energetske učinkovitosti. Gre za znamenito zavezo 20/20/20, po kateri morajo države EU do leta 2020 za dvajset odstotkov znižati izpuste in povečati energetsko učinkovitost ter doseči dvajsetodstotni delež obnovljivih virov v porabi končne energije.
-
Olga Majcen že 20 let živi z multiplo sklerozo. »Dolgo sem kljub diagnozi vzdrževala svoje stanje in sem do leta 2003 ostala v službi. Veliko sem se posvečala telesni kondiciji. Po upokojitvi sem vsak dan tri do štiri ure hodila. Bolezen me je v tem času pustila dokaj pri miru. Od leta 2008 pa se mi poslabšuje. Danes lahko prehodim nekaj sto metrov s palicami.« Ima hude bolečine v nogah, mišice ji otrdevajo. Najhuje je proti večeru. »Moja bolezen je progresivna in uradna medicina ne more pomagati drugače, kot da lajša simptome.«
-
Vse odkar je francoski Inštitut za jedrsko in sevalno varnost, svetovna strokovna avtoriteta, v začetku lanskega leta pristojne v Sloveniji opozoril, da utegne biti potresna nevarnost na območju Nuklearne elektrarne Krško in predvidenega drugega bloka elektrarne večja od doslej predvidene, si v Krškem prizadevajo ovreči te trditve.
-
Energetsko izkaznico stavbe v Sloveniji poznamo že od leta 2009. Gre za certifikat, ki naj bi prikazoval energetsko učinkovitost stavbe na podlagi izračuna njenih celotnih potreb po energiji, na primer za gretje, hlajenje, prezračevanje, razsvetljavo ...
-
Na umetnem otoku na reki Aar v kantonu Aargau v Švici, čisto blizu nemške meje, stoji jedrska elektrarna Beznau. Sestavljata jo dva reaktorja z močjo 365 megavatov. Julija je elektrarna praznovala 44. rojstni dan in je najstarejša še delujoča jedrska elektrarna na svetu. Čeprav je bila v preteklosti deležna več protestnih akcij in pobud za predčasno ustavitev, lokalno prebivalstvo ni nikoli izgubilo zaupanja vanjo. Pred nekaj leti so sicer švicarske oblasti odobrile načrt za zamenjavo starih reaktorjev z novim, a so nato po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima Daiči pred dvema letoma vse aktivnosti za nedoločen čas zamrznile. Tako reaktorja Beznau 1 in 2 še naprej proizvajata elektriko in naj bi jo vsaj še kakih deset let. Datum dokončne ustavitve še ni določen.
