Staš Zgonik
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Družba
Čeprav so pri Košarkarski zvezi Slovenije po evropskem prvenstvu v košarki pohiteli z naštevanjem zavidanja vrednih številk o obisku tekem, prodanih vstopnicah in ocenjenih prihodkih, povezanih s prvenstvom, je jasno, da je bil najpomembnejši učinek tega, da je potekalo v Sloveniji, nemerljiv. Spet se je pokazala moč čustev, ki jih zbujajo kolektivne športne izkušnje, pri vračanju optimizma in združevanju razdeljenega naroda. Kot je zapisal Marcel Štefančič, »ljudstvo je spet po dolgem času kolektivno uživalo«. Košarka je na naslovnicah in v prvih minutah televizijskih poročil za tri tedne zamenjala gospodarsko-finančno črno kroniko. Pred televizijske zaslone je bilo med tekmami slovenske reprezentance v povprečju prikovanih kar 350 tisoč ljudi, zadnje minute tekme z Grčijo je samo pred televizorji videlo več kot pol milijona ljudi.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Družba
Tako dominantne smučarske sezone, kot je v svetovnem pokalu v sezoni 2012/2013 uspela Tini Maze, verjetno še dolgo ne bo nihče ponovil. Čeprav smo včasih za vsako uvrstitev na stopničke, ki so jo dosegli slovenski smučarji, skakali od navdušenja, smo bili pri njej kar malo razočarani, če je bila »le« druga ali tretja. Na stopničkah je pač stala kar 24-krat. Zmage je dosegla v vseh petih disciplinah, na koncu pa zbrala rekordnih 2414 točk. Ne pri ženskah ne pri moških nihče prej ni presegel meje 2000 točk. Zbrala je več točk kot drugo- in tretjeuvrščena v skupnem seštevku svetovnega pokala skupaj, drugouvrščeno je prehitela za več kakor 1300 točk. Skupno zmago si je zagotovila že skoraj mesec pred koncem sezone, nato je dosegala le še statistične rekorde.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Družba
Vsak december, ko se bližajo novoletni prazniki, policija skupaj z zdravniki z urgence pripravi novinarsko konferenco, da bi opozorila na nevarnost rabe pirotehničnih sredstev. Pokažejo najnovejše slike razmesarjenih dlani in opeklin, nesreč, ki se kljub njihovim pozivom še vedno dogajajo vsako leto.
-
6. 12. 2013 | Mladina 49 | Politika
Ker v Evropski uniji še niso sprejete smernice za zakonsko ureditev uporabe postopka hidravličnega drobljenja pri pridobivanju zemeljskega plina, ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) zagovarja prepoved izvajanja tega postopka na celotnem območju Slovenije do sprejetja ustreznega predpisa, ki bi področje urejal. To je na kratko povzeto mnenje, ki ga je ministrstvo poslalo predavatelju na Filozofski fakulteti in okoljskemu aktivistu dr. Luki Omladiču.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Družba
Cene energije se, razen kratkotrajnega znižanja v kriznem letu 2009, zadnje desetletje neprestano vzpenjajo. V Sloveniji se je na primer po podatkih statističnega urada cena kurilnega olja od leta 2003 do 2011 povečala za 137 odstotkov, cena zemeljskega plina za 121, cena elek-
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Družba
David J. C. Mackay: »Ni vse ’zeleno’ vredno subvencij«
Življenje Davida Johna Camerona Mackaya do pred nekaj leti ni bilo kaj prida povezano z energetiko. Bil je profesor na Oddelku za strojništvo Univerze v Cambridgeu in se je ukvarjal predvsem s strojnim učenjem in z informacijsko teorijo. Dokler ga niso začele motiti neproduktivne polarizirane razprave o energetskih rešitvah v prihodnosti in o reševanju vprašanja podnebnih sprememb. Tako se je odločil napisati knjigo, ki bi prekinila začarani krog. S svojim denarjem je leta 2008 izdal knjigo Sustainable Energy – Without the Hot Air. V skladu z motom, da »potrebujemo številke, ne pridevnikov«, je v njej sistematično obdelal vsa področja sodobne energetike. Knjiga je v hipu postala svetovna uspešnica, tudi zato, ker jo je brezplačno objavil na spletu. Ni pa mu prinesla le slave, temveč tudi delovno mesto glavnega znanstvenega svetovalca na britanskem ministrstvu za energijo in podnebne spremembe.
Prejšnji teden je imel javno predavanje v državnem svetu, v kratkem naj bi izšel slovenski prevod njegove knjige Trajnostna energija – brez razgretega ozračja. -
8. 11. 2013 | Mladina 45 | Družba
Velika večina kmetijskih površin, ki je v Sloveniji vključena v ekološko kmetovanje, je namenjena ekološki reji živali. Eno od načel reje živali v ekološkem kmetijstvu je, da naj bi bila vsa krma ekološko pridelana na kmetiji. To ni vedno mogoče. Vremenske razmere in drugi dejavniki lahko zdesetkajo pridelek.
-
30. 10. 2013 | Mladina 44 | Družba
Veliko denarja za malo pridelka
Podpiranje ekološkega kmetijstva je hvaležno stališče za vsakega politika. Zagovarjanje uporabe pesticidov in intenzivne reje živali pač ne prinaša političnih točk. Temu primerno je spodbujanje ekološkega kmetijstva v zadnjih letih postalo prednostna naloga slovenske kmetijske politike. Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva, ki ga je Janševa vlada sprejela leta 2005, je predvideval celo, da naj bi do leta 2015 ekološke kmetije pomenile kar 15 odstotkov vseh kmetij in 20 odstotkov vseh kmetijskih površin v uporabi. Cilji se sicer kljub 10-odstotni letni rasti števila ekoloških kmetij še zdaleč ne bodo uresničili. Po poročilu o stanju slovenskega kmetijstva iz junija letos je bilo v letu 2012 v ekološki nadzor vključenih nekaj manj kot 2700 kmetij oziroma »le« 3,6 odstotka vseh slovenskih kmetij. A že na tem vzorcu je jasno vidno, da je slovenska politika spodbujanja ekološkega kmetijstva ekonomsko vprašljiva. 2700 ekoloških kmetij je obdelovalo 7,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, a so zagotavljale le nekaj desetink odstotka hrane za slovensko tržišče.
-
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Družba
Fabrizio Benedetti: »Dober zdravnik ni samo dober ’tehnik’, temveč tudi dober psiholog«
Dr. Fabrizio Benedetti je eden vodilnih raziskovalcev nevrobiologije učinka placeba, vpliva »praznih« zdravil oziroma »socialne komponente zdravljenja« na možganske mehanizme in s tem na izboljšanje bolezenskih znakov.
Z raziskavami, ki segajo od spremljanja električne aktivnosti v možganih in funkcionalne magnetne resonance do kemičnega blokiranja posameznih možganskih procesov, je odkril več temeljnih mehanizmov odziva na placebo pri različnih bolezenskih stanjih. Je profesor nevrofiziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Torinu in na tamkajšnjem Nacionalnem inštitutu za nevroznanost ter pisec več knjig o učinku placeba. V Ljubljani se je udeležil delavnice o učinku placeba, ki jo je pripravilo slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA. -
25. 10. 2013 | Mladina 43 | Družba
Ko so pred dobrima dvema tednoma v Jedrski elektrarni Krško začeli remont reaktorske sredice, so pričakovali, da bodo med približno 28 tisoč gorivnimi palicami z uranom, združenimi v 121 gorivnih elementov, odkrili tudi nekaj poškodovanih. Že lani poleti so namreč začeli opažati naraščanje radioaktivnosti v primarni hladilni tekočini. Ker je bila stopnja radioaktivnosti daleč pod dovoljeno mejo za take primere in ker so poškodbe gorivnih palic med cikli razmeroma pogoste, elektrarne niso predčasno ustavljali.
-
18. 10. 2013 | Mladina 42 | Politika
Evropska komisija je ta teden objavila dokončen seznam energetskih »projektov skupnega pomena« v Evropski uniji. Gre za infrastrukturne projekte, ki naj bi zagotovili zanesljivejšo energetsko preskrbo držav članic in izboljšali povezljivost med posameznimi državami, zaradi tega pa bodo deležni možnosti evropskega sofinanciranja in skrajšanja regulatornih postopkov. Na seznamu 250 projektov je tudi kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu. Tisti, zaradi katerega je Slovenija julija letos glasovala proti celotnemu predlogu seznama. A na seznam je uvrščen z opombo: lokacijo terminala lahko Italija potrdi le ob soglasju Slovenije.
-
11. 10. 2013 | Mladina 41 | Družba
Matej Mohorič, svetovni kolesarski prvak med mlajšimi člani
»Ne skrbi, v soboto sem bil na dirki, v nedeljo pa sem naredil 120 kilometrov, tako da se mi danes prileže zelo lahek trening,« me pomiri Matej Mohorič, ko mu hitim razlagati, da so bile moje kondicijske priprave v zadnjih letih sestavljene iz potiskanja vozičkov in nošenja otrok. A mu vseeno le s težavo sledim v slalomu med avtomobili po kranjskih ulicah. »Čez pet minut se bova morala ustaviti, ker se moram v živo javiti na Val 202,« me opozori. Medijsko obleganje, ki ga je deležen po zmagi na cestni dirki na svetovnem prvenstvu v Firencah, prenaša kot profesionalec. Razume želje fotografa, ki želi, da petkrat prevozi isti odsek z lepim ozadjem, in ni mu težko pri 12 stopinjah pozirati v kratkih hlačah in majici, ker smo si pač zaželeli, da bi bil oblečen v dres svetovnega prvaka. »Pozornost sprejemam kot del poklica. Nisem najbolj navdušen nad njo, hkrati pa rad pomislim, da koga s pomočjo tega navdihnem, da komu polepšam dan.«
-
4. 10. 2013 | Mladina 40 | Družba
Vljudno ploskanje in uglajena ignoranca
Po šestih letih zbiranja novih dokazov in izvajanja raziskav so vodilni svetovni klimatologi, zbrani v Medvladnem odboru za podnebne spremembe (IPCC), prejšnji teden objavili novo, že peto poročilo o podnebnih spremembah.
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Politika
Slovenija ima med državami EU enega najvišjih deležev okoljskih davkov v celotnem davčnem bremenu. K temu levji delež prispevajo visoke trošarine na goriva in druge energente. Čeprav je visoka obdavčitev energije načeloma napredna politika, ki je v skladu s stremljenjem k čim večji energetski učinkovitosti, pa ima takšna usmeritev tudi negativno plat – visoka cena energije lahko znižuje konkurenčnost gospodarstva. In zato slovenski sistem omogoča številne izjeme. Zdi se, da imajo praktično vsi veliki porabniki energije in energentov takšne ali drugačne posebne ugodnosti.
