Staš Zgonik
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Politika
V Sloveniji smo leta 1995 sprejeli uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, ki je vir hrupa opredeljevala kot objekt ali napravo, »katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup«. Med temi objekti ali napravami so bili izrecno omenjeni tudi »zvonovi in druge nepremične samostojne zvočne naprave«. Zaradi zakonskih obveznosti so, kot pravi dr. Mirko Čudina, strokovnjak za akustiko s Fakultete za strojništvo, župnije marsikje na različne načine omejile udarce kembljev po zvonovih. Danes jim tega ni več treba početi.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Družba
Od leta 2006 v Sloveniji velja uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Viri hrupa so v njej izrecno opredeljeni. In med njimi ni cerkvenih zvonov. Zaradi tega okoljski inšpektorat nima pristojnosti za ukrepanje ob pogostih pritožbah ljudi, ki živijo v bližini cerkva in jim zvonjenje močno slabša kakovost življenja.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Svet
Amerika je doživela novo uhajanje zaupnih podatkov. Tokrat je za to poskrbel Edward Snowden, računalniški strokovnjak, zaposlen pri podjetju, ki pogodbeno sodeluje z ameriško obveščevalno skupnostjo. Več o njem lahko preberete v nadaljevanju te številke Mladine.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Svet
Seznam gensko spremenjenih rastlin, ki imajo dovoljenje za gojenje v Evropski uniji, je tako kratek, da si sploh ne zasluži imena seznam. Kmetje, pa še to ne v vseh državah, lahko pridelujejo izključno Monsantovo gensko spremenjeno koruzo, odporno proti koruzni vešči, in gensko spremenjeni krompir s povečano vsebnostjo škroba za industrijsko uporabo, ki ga je razvila družba BASF. Nobena druga gensko spremenjena rastlina ni prestala regulatornega postopka. Tudi če je evropska komisija na podlagi mnenja evropske agencije za varno hrano predlagala izdajo dovoljenja, se je zataknilo pri glasovanju držav članic. Politiki so se praviloma uklonili svojim strahovom in pa močnemu pritisku javnosti, ki ga poganjajo prav ti strahovi pred domnevno nevarnostjo gensko spremenjenih organizmov. »Postopki so v popolni politični blokadi,« pravi dr. Borut Bohanec, predstojnik Katedre za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je zaskrbljen zaradi izginjanja pomembne veje biotehnologije iz Evrope.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Družba
Po pol minute v njeni pisarni v prvem nadstropju stare stavbe Onkološkega inštituta postane jasno, zakaj so jo leta 2009 razglasili za Slovenko leta. Dr. Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, namreč po telefonu zavzeto prepričuje gospo, ki so ji pred kratkim že drugič odkrili rakave spremembe. »Gospa, ne skrbite, taka diagnoza je super! Samo poslušajte zdravnike in naredite vse, kar vam rečejo. Pokličite me kadarkoli, v soboto, v nedeljo zvečer.« Življenje je posvetila opogumljanju žensk, ki se morajo soočiti s strašljivo diagnozo, in prizadevanju, da bi jih bilo čim manj.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Družba
Bolečine v križu so že pregovorno težava, ki pesti velik delež predvsem nekoliko starejšega prebivalstva, neredko pa se pojavijo že pri mlajših ljudeh. V nacionalni anketi, ki jo je leta 2007 opravil Inštitut za varovanje zdravja, je zaradi težav s križem in hrbtom tožilo kar 40 odstotkov vprašanih, torej je ta težava najpogostejša med vsemi zdravstvenimi težavami. Kronične bolečine v križu v povprečju prizadenejo pet odstotkov prebivalstva. Pri dveh odstotkih je ta bolečina zelo izrazita in onemogoča normalno življenje. To pa ne pomeni zgolj izrazito stresnega vsakdanjika za prizadete, temveč tudi izjemno velik strošek za državo.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Družba
Leta 2009 so si delničarji družbe SolarWorld AG, največjega nemškega proizvajalca fotonapetostnih modulov, zadovoljno meli roke. Podjetje je leta 2008 ustvarilo 150 milijonov evrov dobička, za 30 odstotkov več kot leto prej, in skupščina je na predlog uprave potrdila mastne dividende. A zadovoljstvo je bilo kratkotrajno. Dobiček se je začel zmanjševati. In leta 2011 je podjetje že poslovalo z izgubo – 300-milijonsko izgubo. Potem je prišlo leto 2012. Uprava je bila odločena, da podjetje vrne na pravo pot. Tudi po izgubi v prvem četrtletju so iz družbe še vedno prihajale optimistične napovedi. Ko so marca letos objavili letno poročilo, so prisiljeni nasmehi dokončno izginili z obrazov. Izguba za leto 2012 je znašala 520 milijonov evrov. Prihodki podjetja so se zmanjšali skoraj za polovico. Preživetje je postalo vprašljivo.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Družba
Svet Evropske unije je pred dnevi po večletnem opozarjanju, razpravah in znanstvenih raziskavah glasoval o prepovedi rabe treh pesticidov, ki naj bi bili med glavnimi povzročitelji upadanja števila čebeljih družin, ki ga zadnja leta z zaskrbljenostjo opažajo ne samo v Evropi, temveč povsod po svetu. Za prepoved je glasovalo 15 držav, premalo za kvalificirano večino. A glasovanje evropski komisiji omogoča uvedbo dveletnega moratorija; po napovedih bo to res storila, najverjetneje do konca leta.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Družba
»Odločitev Evropskega parlamenta pomeni konec evropskega pristopa k boju proti podnebnim spremembam.« Tako je v prvem odzivu na glasovanje evropskih poslancev, ki so prejšnji teden zavrnili popravke Evropske sheme za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov (EU ETS), dejal strokovnjak za podnebno politiko Felix Matthes z nemškega Öko-Instituta. In ni edini, ki meni tako. Odločitev je namreč prvič zelo nazorno pokazala, da je tudi Evropska unija pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov pripravljena vztrajati le, dokler je to (preveč) ne udari po žepu.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Ekonomija
Prikrito »friziranje« avtomobilov
Poraba goriva je zaradi visokih cen postala eden najpomembnejših dejavnikov pri odločanju o nakupu avtomobila. Temu primerno je to postala tudi ena najbolj oglaševanih lastnosti avtomobilov, ki se lahko pohvalijo z nizko porabo. Evropska unija poleg tega od proizvajalcev avtomobilov zahteva, naj do leta 2015 povprečne izpuste novih vozil v svoji floti zmanjšajo na manj kot 130 gramov na kilometer, do leta 2020 pa celo na manj kot 95 gramov na kilometer. Ker gredo poraba in izpusti z roko v roki in ker oboje merijo z istimi standardiziranimi testi, je seveda proizvajalcem do tega, da te teste opravijo čim bolje. V prizadevanju za dober izid preizkusa pa se pogosto odločijo za potvarjanje razmer, v katerih se avto znajde na cesti, med vsakodnevno vožnjo.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Družba
Evropski poslanci so ta teden tako rekoč pokopali enega paradnih projektov Evropske unije za boj proti podnebnim spremembam. Glasovali so proti izrednemu posegu v evropsko shemo za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov (EU ETS), s katerim bi sistemu, ki naj bi prek tržnih mehanizmov spodbujal industrijsko vlaganje v čistejše tehnologije, vrnili vsaj nekaj vpliva.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Družba
Martin Novšak: »Jedrska varnost je prva prednostna naloga. To nekaterim ni všeč.«
Kaj pomenijo francoska opozorila o potresni nevarnosti območja Krškega, kako realen je drugi blok jedrske elektrarne in zakaj bi utegnili v Sloveniji nekoč spet kopati uranovo rudo?
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
V poplavi kadrovskih potez, ki si jih je v minulih mesecih privoščila do nedavnega vladajoča stranka SDS, izstopa imenovanje direktorja Eko sklada – javnega sklada, ki podjetjem in posameznikom ponuja nepovratna sredstva in ugodna posojila za naložbe v energetsko učinkovitost in varstvo okolja.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Družba
Navajeni smo, da na deklaracijah živilskih izdelkov piše, da lahko ti na primer vsebujejo sledove arašidov in drugih oreščkov. Nismo pa navajeni, da na deklaraciji piše: »Lahko negativno vpliva na aktivnost in pozornost otrok.«
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Družba
Romunska klavnica proda konjsko meso ciprski podružnici nizozemskega trgovca z mesom, katerega holdinško podjetje je registrirano na Britanskih Deviških otokih. Trgovec pošiljko spravi na Nizozemsko, kjer jo proda francoskemu podjetju. To meso predela in ga pošlje drugemu francoskemu podjetju, ki ga dostavi v svoj obrat v Luksemburgu. Tam meso zapakirajo v pripravljene jedi, in kot bi mignil, se zamrznjene goveje lazanje, goveji burgerji itd. znajdejo v trgovinah po vsej Evropi. Nekje na poti iz Romunije v evropske supermarkete je konjsko meso postalo goveje.
