Staš Zgonik
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Še malo, pa bodo na novo odkriti plagiatorji samo še statistika v črni kroniki, tako vsakdanja kot statistika prometnih nesreč. Tolikšna je namreč inflacija tega pojava v zadnjem času.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Družba
Slovenija je v zadnjih letih dosegala skokovito rast zmogljivosti postavljenih sončnih elektrarn. Fotovoltaična panoga zaposluje že približno 2400 ljudi. A to se utegne spremeniti.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Policija redno snema večja javna zborovanja in proteste. Za to lahko uporablja poseben kombi s kamero na strehi, lahko pa snemanje preprosto zaupa enemu od policistov, ki spremljajo protestnike. Letos so bili opaženi že na protestu sindikatov javnega sektorja med aprilsko stavko. Tudi sindikalne proteste prejšnji mesec je spremljalo oko policijskega velikega brata, da o demonstracijah, ki so se po državi razširile zadnje tedne, niti ne govorimo.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Politika
V državnem zboru na prvo obravnavo čaka novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Namenjen je predvsem uskladitvi domače zakonodaje z evropsko, seveda pa so pristojni vanj vključili še vse preostale spremembe, ki so se jim zdele potrebne. Postopek priprave zakona je bil dolgotrajen. Usklajevali so ga že pod prejšnjo vlado. »ZEKom smo usklajevali skoraj dve leti. O nobenem drugem zakonu nismo resornemu ministrstvu posredovali toliko mnenj kot o tem,« pravi namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. A kljub vsemu temu usklajevanju se je čisto na koncu, preden je vlada predlog zakona poslala v parlament, vanj »prikradla« neusklajena določba. Ta pa ima lahko, kot opozarjajo v uradu informacijskega pooblaščenca, daljnosežne posledice za varovanje zasebnosti državljanov.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Politika
Zavod za transfuzijsko medicino, osrednja slovenska ustanova za preskrbo s krvjo, se je prejšnji teden znašel pod valom obtožb. Izredni nadzor, ki ga je naročil minister Tomaž Gantar, naj bi pokazal vrsto nepravilnosti pri javnih razpisih, najbolj pa je bila izpostavljena domnevno »nemoralna« cena, ki jo Zavod zaračunava bolnišnicam za nekatere krvne komponente in zdravila iz krvi. Najbolj je odmevala trditev, da zavod sveže zamrznjeno krvno plazmo, tekočo komponento krvi, ki jo uporabljajo pri transfuzijah, kupuje po 63 evrov in jo bolnišnicam prodaja po 280 evrov. Z 80-odstotno maržo naj bi prodajal zdravila iz krvi, predelana v tujini.
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Politika
Vlada med drugim predlaga zvišanje okoljskih dajatev. S tem naj bi se v proračun nateklo dodatnih 22 milijonov evrov. Za zdaj je v veljavi deset okoljskih dajatev, daleč najpomembnejša z vidika višine prihodkov je dajatev zaradi onesnaževanja zraka s CO2. Lani so zavezanci s plačilom te dajatve v državni proračun prispevali 30 milijonov evrov. Preostalih dajatev je bilo le za dobrih sedem milijonov evrov.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Družba
Gensko spremenjena koruza pri podganah povzroča rast grozljivih tumorjev. To je na kratko sporočilo, ki si ga bo večina javnosti zapomnila ob branju ali poslušanju novice o najnovejši raziskavi o dolgotrajnih učinkih prehranjevanja z gensko spremenjeno hrano na organizem sesalcev.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Družba
Vsak, ki je več kot enkrat gledal nogometno tekmo, je že videl to dogajanje: igralec ob domnevnem prekršku glasno zakriči in trpeče spači obraz. Med padanjem vrže roke v zrak in usloči hrbet, ko doseže tla, se nekajkrat zakotali. Ko se ustavi, se v domnevno hudih bolečinah močno zvije nazaj, nato pa se po možnosti še prime za del telesa, ki je prvi pri roki, in se srce parajoče ziblje v mukah, zraven pa na skrivaj gleda, ali je sodnik to opazil. Če je, potem počaka na morebitno kazen, ki doleti njegovega »rablja«, nato pa se mora glede na trenutni izid in preostali igralni čas odločiti, ali se bo hitro pobral in šepal, dokler mu kdo ne poda žoge, ali pa se bo pustil odnesti z igrišča in se nato poskušal čim prej vrniti v igro.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Družba
Zaposleni v Sloveniji imajo v povprečju vse slabše delovne razmere. Delajo dlje, delajo več. Številnim ne uspe več zadovoljivo usklajevati delovnih in zasebnih obveznosti. Vse bolj se bojijo morebitne izgube zaposlitve. Njihovo delo vse bolj negativno vpliva na njihovo zdravje. Pa to ni samo posledica krize. Kot kažejo podatki Evropske fundacije za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer (Eurofound), je to negativni trend, ki je prisoten že najmanj desetletje.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
V tretjem svežnju vladnih ukrepov za oživitev gospodarstva je tudi majcen odstavek, ki pa ima lahko gromozanske posledice za državo. „Vlada bo glede na izkazan interes objavila mednarodni javni razpis za oddajo koncesij za upravljanje avtocest v Sloveniji. Koncesionarji bodo zavezani, da nadaljujejo z investicijami v slovenski avtocestni križ.“ Kot je ob nedavnem obisku vlade na Koroškem pojasnil premier Janez Janša, je to v trenutnih finančnih razmerah edini način za zgraditev koroške hitre ceste, ki je del tretje razvojne osi. Kar je povsem res. Vprašanje pa je, ali potreba po takojšnji zgraditvi te ceste odtehta morebitne negativne posledice oddaje koncesije za upravljanje vseh slovenskih avtocest v zasebne roke.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Politika
Skrito med drugimi, precej manj pomembnimi sklepi je vlada v začetku meseca v sporočilu za javnost zapisala, da se ji zaostrovanje ciljev za boj proti podnebnim spremembam ne zdi smiselno. Ministri so se morali opredeliti do možnosti, da bi na ravni Evropske unije cilj 20-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 povečali - na do 30-odstotno zmanjšanje. In sklenili, da pogoji za to niso izpolnjeni, ker še ni bil sprejet mednarodni sporazum o zmanjšanju izpustov.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Družba
Kaj lahko bi se zgodilo, da bi dr. Simona Horvata, strokovnjaka za genetiko z oddelka za zootehniko ljubljanske Biotehniške fakultete in Kemijskega inštituta, javnost spoznala v veliko bolj kontroverzni luči, kot se je to zgodilo prejšnji teden. Če bi namreč bolj oglaševal svoj uspeh izpred šestih let, ko mu je kot prvemu v Sloveniji uspelo razviti gensko spremenjeno žival (miš), bi si kaj lahko na glavo nakopal glasne nasprotnike gensko spremenjenih organizmov in »igranja z naravo«. Tako pa si je vseslovensko medijsko pozornost prislužil kot odkritelj gena za debelost.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Družba
Na začetku iztekajočega se evropskega tedna mobilnosti je na naslov evropske komisije v Bruslju prispela pobuda za splošno omejitev hitrosti v vseh naseljih v Evropski uniji na 30 kilometrov na uro. Spisali so jo člani civilne pobude, ki združuje posameznike in organizacije iz številnih držav EU, tudi iz Slovenije. V skladu z lizbonsko pogodbo mora evropska komisija začeti zakonodajni postopek za neko rešitev, če civilna pobuda zanjo zbere milijon podpisov podpore. In če v Bruslju ne najdejo kakšne zakonske luknje, s katero bi pobudo zavrgli, se bo novembra zbiranje podpisov tudi začelo.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Družba
Jedrski prevoz: Koper-Dunaj-Koper
Ob neznanem času bo to jesen v koprsko pristanišče priplula ladja s posebnim tovorom - približno15 kilogrami urana v obliki 190-kilogramskih gorivnih palic. Tovor, zaprt v nekajtonskem neuničljivem zabojniku, bodo naložili na tovornjak in ga po neznani poti v zavetju noči in policijskem spremstvu odpeljali proti Dunaju, kjer eksperimentalni jedrski reaktor pričakuje sveže gorivo. Ko bodo tovornjak raztovorili, bo prevzel izrabljeno gorivo, med katerim bo tudi nekaj plutonija, in se odpravil nazaj v Koper, tam pa ga bodo naložili na ladjo in ga odpeljali na varno odlaganje v ZDA. To ni ne prvi ne zadnji prevoz jedrskega goriva čez Slovenijo. Prek naše države je že potovalo izrabljeno gorivo iz Madžarske, Srbije, Romunije, Avstrije in Italije. Očitno smo pri izvajalcih prevoza priljubljeni. „Vse druge mogoče poti čez Italijo, Nemčijo ali druge države so zelo zapletene in zaradi administrativnih ovir težko izvedljive,“ je zapisano v informaciji o prevozu, s katero se je ta teden seznanila vlada.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Politika
Piratska stranka: „Čas je dozorel“
Ko se je leta 2009 švedska Piratska stranka pripravljala na volitve v evropski parlament in ko je njena priljubljenost med volivci nakazovala, da iz te zgodbe lahko nastane nekaj pomembnega, so se prebudili še zanesenjaki v drugih državah in začeli ustanavljati svoje piratske stranke. Zanos je pljusknil tudi v Slovenijo, kjer je pobudo za ustanovitev slovenske „podružnice“ dal Ptujčan Robert Pal. A hitro ugotovil, da sam za razvijanje stranke nima časa. Kljub temu so slovenski pirati preživeli. V obliki društva. Pred kratkim pa so vnovič napovedali formalno ustanovitev stranke.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Družba
Brez njih ne bi bilo penicilina in številnih drugih antibiotikov ter celo nekaterih zdravil za zdravljenje raka. Brez njih ne bi bilo vina in piva, plesnivih sirov, sojine omake, kruh bi bil trd kot kamen. Kljub vsakdanji vlogi, ki jo glive igrajo v našem življenju, pa o njih vemo še zelo malo. Znanih in opisanih je že približno sto tisoč vrst. Vseh naj bi jih bilo po najnovejših ocenah celo do pet milijonov. Plesni, kvasovke, navsezadnje tudi gobe, vse sestavljajo skupno kraljestvo. Kraljestvo gliv. In te so na evolucijski lestvici bliže človeku kot rastline.
