Staš Zgonik
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Družba
Čigave napovedi o poteku epidemije poslušamo?
Pri sklepanju o razvoju in poteku epidemije se vlada med drugim zanaša na napovedi računalniških modelov. Največ se govori o modelu, ki so ga razvili na odseku za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan. »Sodelavec dr. Matjaž Leskovar je prvo napoved objavil že na začetku prvega vala epidemije v Sloveniji,« je povedal dr. Leon Cizelj. »Ta napoved je nastala z uporabo Matjaževega modela, ki ga je razvil s podatki iz province Hubei na Kitajskem, še preden je virus SARS-CoV-2 prišel v Slovenijo. Matjaževe napovedi so bile – to danes zlahka preverimo s podatki iz prvega vala covid-19 v Sloveniji – izjemno natančne.« Že takrat je inštitut ponudil sodelovanje vladni svetovalni skupini za covid-19 in ta ga je, tako Cizelj, sprejela. »Od takrat vsak dan sodelujemo in zanjo pripravljamo dnevne ocene stanja in občasno tudi projekcije.« Trenutno ocenjujejo, da imamo opraviti s kvazistacionarnim stanjem, v katerem vsak okuženi v povprečju okuži še enega človeka. »V prihodnjem obdobju se bo število dnevnih pozitivnih testov predvidoma gibalo v območju od 5 do 35.«
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Večina evropskih držav je v pričakovanju prvega vala epidemije marca doživela zanimiv pojav. »Nenadoma se je vse umirilo, vladala je tišina, bolnikov je bilo malo, hodniki so bili prazni, manj je bilo rešilcev.« Tako so stanje na urgencah širom po Evropi v strokovni reviji European Journal of Emergency Medicine opisali francoski zdravniki urgentne medicine. »A tudi ko je prvi val covid-19 udaril, običajnih obiskovalcev urgence še vedno ni bilo na spregled. /.../ Prebivalstvo je spoštovalo omejevalne ukrepe in bolnišnice so v pričakovanju povečanih potreb po intenzivnem zdravljenju ustavile vse nenujne preglede in posege, urgence pa so se izpraznile same.«
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Družba
»Nevladne organizacije so tiste, ki se lahko postavijo proti močnim ekonomskim interesom«
Ustavno sodišče je na začetku meseca sprejelo pobudo treh nevladnih organizacij za presojo ustavnosti sprememb zakonodaje, ki zaostrujejo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za objekte s pomembnimi vplivi na okolje. Hkrati je sodišče do končne odločitve zadržalo izvajanje spornih členov. Gre za določila, ki so bila na predlog okoljskega ministrstva sprejeta po hitrem postopku z drugim svežnjem protikoronske zakonodaje, njihov namen pa naj bi bil pospešiti izvajanje državnih infrastrukturnih projektov.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Družba
Luče so idiličen manjši kraj v Zgornji Savinjski dolini, ki ob vremenskih nevšečnostih zaradi šibkega elektroenergetskega omrežja pogosto doživlja izpade električne energije. Zaradi evropskega projekta vzpostavitve prve slovenske samooskrbne energetske skupnosti, pri katerem sodelujejo Petrol, Elektro Celje in Fakulteta za elektrotehniko, po novem vsaj del kraja morebitnih motenj v omrežju ne bi smel več občutiti. V sklopu 6,5 milijona evrov vrednega projekta so v kraju vzpostavili sistem za upravljanje lokalnega omrežja, namestili za 102 kilovata sončnih elektrarn, pet hišnih baterij in sistemsko baterijo z močjo 150 kilovatov za shranjevanje presežkov energije in napajanje porabnikov ob izpadih omrežja.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Tomaž Gantar: »Kacin govori v imenu vlade, ne pa vedno v mojem imenu«
Imamo državni načrt za epidemijo, ki smo ga na podlagi dogajanja med prvim valom posodobili in prilagodili bolezni, ki je prej nismo poznali. Ta načrt predvideva vso množico ukrepov, ki smo jih sprejemali ob prvem valu. Odločitev, kateri ukrep uporabiti, pa je dejansko odvisna od sprotnih razmer, od epidemioloških razmer doma in v tujini, ne nazadnje pa tudi od spremljanja širjenja okužb in njihovega izvora. In temu primerno strokovna skupina tudi predlaga ukrepe. V prvi vrsti sem absolutno zagovornik stroke.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Družba
Manj kot odstotek: popravljena ocena prekuženosti prebivalstva
Avtorji nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19, ki so na začetku maja poročali, da se je glede na prisotnost protiteles pri sodelujočih v raziskavi z virusom do sredine aprila srečal vsak 30. Slovenec, so ta teden objavili prvo podrobnejše poročilo, ki oceno prekuženosti pomembno znižuje – virusu naj bi bil do takrat izpostavljen le približno vsak 100. Slovenec.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Minister za okolje Andrej Vizjak je že od začetka mandata zelo odkrit v želji po pospešitvi postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo pomembnih državnih projektov. »Moje stališče je, da če vlada po predpisanem postopku sprejme državni prostorski načrt, morajo državni organi narediti vse, da pride do izvedbe projekta, ne da iščejo razloge, kako se ne da izvesti. Državni organi, državne institucije morajo biti del rešitve, ne pa del problema,« je dejal na zaslišanju pred pristojnim odborom dan pred potrditvijo nove vlade v državnem zboru.
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Družba
S predlogom zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val epidemije koronavirusne bolezni, ki ga je vlada ta teden poslala v državni zbor, sta spet na mizi razvoj in raba mobilne aplikacije za sledenje tveganim stikom.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Družba
Vlada se je znašla v zagati. »Zmaga« nad virusom, ki jo je tako infantilno proslavila s preletom vojaških letal, se po le nekaj tednih izkazuje za zelo kratkotrajno. In to ne, kot bi si verjetno želeli vladni predstavniki, zaradi kolesarskih protestov. Ne, krivdo za to si lahko pripišejo predvsem sami zaradi odločitve za liberalni mejni režim.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Politika
Podnebni sklad je najpomembnejši finančni vir za državne zelene naložbe. V njem se zbirajo sredstva od prodaje emisijskih kuponov, ki jih morajo vsako leto kupovati veliki onesnaževalci. Največji plačnik je TEŠ. Po programu porabe sredstev iz podnebnega sklada, ki ga je marca sprejela še prejšnja vlada, naj bi letos za različne projekte in ukrepe država iz sklada namenila 106 milijonov, do leta 2023 pa skupaj 350 milijonov evrov.
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Družba
»Pet volkov in ena ovca se bo zelo učinkovito in demokratično dogovorilo, kaj bo za večerjo«
V času, ko so družbena omrežja in posledično mediji preplavljeni s škandaloznimi izjavami in objavami politikov, njihovih podpornikov in dežurnih pametovalcev, se v marsikoga prikrade občutek zasičenosti in nemoči nad nižanjem ravni javne razprave, ki si ob kričanju enih čez druge in neskončnem ciklu žaljivosti in užaljenosti velikokrat niti ne zasluži več tega poimenovanja.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Družba
»Gre za demontažo okoljskih politik, ki smo jih gradili vsaj zadnjih 20 let«
Prejšnji teden so člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije Boruta Pahorja družno obvestili, da odstopajo. Prva liga poznavalcev področja podnebnih sprememb in varstva okolja je predsedniku dala košarico, ker se ni zmogel odločno opredeliti proti razgradnji sistema varstva okolja in omejevanja delovanja nevladnih organizacij, ki se dogaja pod novo vlado. Med njimi je poleg legendarnih strokovnjakov, kot sta dr. Dušan Plut in dr. Lučka Kajfež Bogataj, tudi Andrej Gnezda, vodja projektov pri okoljski organizaciji Umanotera, predstavnik mlajše generacije okoljevarstvenikov.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Družba
»Za varnost smo očitno pripravljeni žrtvovati vse«
Ksenija Mahkovic Hergouth je anesteziologinja z Onkološkega inštituta, ki že 25 let dela na oddelku za intenzivno terapijo. Prejšnji mesec je bilo v Sobotni prilogi Dela objavljeno njeno pismo, ki je poželo izjemno veliko odobravanja. V njem se je spraševala, ali so bili strogi zaščitni ukrepi res sorazmerni s tem, kako hudo epidemijo smo doživeli. Naslovila ga je ’Koronapsihoza’. »Skrbi me za prihodnost. Skrbi zato, ker se bolezen covid-19 začenja kazati v manj strašljivi luči, to dejstvo pa spremljajo ravno nasprotna svarila in ukrepi.« Ob tem je opozorila, da imajo zdravniki, ki so ob epidemiji dobili izjemen družbeni vpliv, na življenje malo izkrivljen pogled. »Že od mladih let je to pogled skozi bolezen, trpljenje in strah, poleg tega smo v praksi pogosto usmerjeni predvsem na cilj preživetja. /.../ odgovorni, dobronamerni, zaskrbljeni zdravniki vedno vidimo le svoje resnične ali potencialne bolnike, o družbi nasploh in njenem ustroju pa se nam skoraj ne sanja.« Ker družba je, opozarja, vse kaj več kot zgolj skrb za javno zdravje. »Brez družbene nadstavbe, ki je sedaj izjemno ogrožena, smo ljudje samo prazna (zdrava?) telesa, v najboljšem primeru raja. Nesorazmerni ukrepi pri epidemiji, ki zaradi golega fizičnega obstoja odvzamejo človeku skoraj vse, kar ustvarjajo človeški duh in medčloveški odnosi, so nasilje z dobrim namenom.«
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Družba
V Sloveniji ne bomo razglasili podnebne krize
V senci razprave o predlogu sprememb zakona o ohranjanju narave, ki močno zaostruje pogoje nevladnim organizacijam za pridobitev statusa organizacije, ki deluje v javnem interesu, je prejšnji teden na seji parlamentarnega odbora za okolje potekala razprava o razglasitvi podnebne in okolijske krize v Sloveniji.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Družba
Otroci v šoli ne ogrožajo nikogar
Konec januarja je Britanec, ki se je teden prej mudil na poslovni konferenci v Singapurju, prespal v koči v smučarskem letovišču Contamines-Montjoie v Savojskih Alpah. Ni vedel, da se je na konferenci okužil z novim koronavirusom. V koči je bivalo še deset odraslih britanskih turistov v enem in pa britanska družina s tremi otroki v drugem apartmaju. Po vrnitvi v domovino se je po nekaj dneh odločil za obisk pri zdravniku. Test na covid-19 je bil pozitiven. Britanske zdravstvene oblasti so podatke vnesle v evropski sistem za hitro obveščanje o pojavih nalezljivih bolezni. Francoski epidemiologi so se odločili, da bodo primer podrobneje preiskali.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
»Epidemija nas je soočila z vprašljivo organizacijo naše družbe«
O Belgiji se v razpravah o epidemiji novega koronavirusa ne govori pogosto. Pa čeprav je neslavna rekorderka. V tej državi so potrdili že skoraj 55 tisoč primerov okužb, bolezen pa je zahtevala že skoraj devet tisoč žrtev. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Belgijo med vsemi svetovnimi državami virus doslej najbolj prizadel.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
»Raziskava je popolnoma neodvisna, vlada ni imela nobenega vpliva«
V sredo so bili končno predstavljeni rezultati vseslovenske raziskave o razširjenosti okužb z novim koronavirusom med prebivalstvom. Izmed tri tisoč povabljenih se je z odvzemom brisa nosne sluznice in vzorca krvi strinjala slaba polovica, med njimi pa so odkrili en primer aktivne okužbe in en primer že prebolele okužbe, pri čemer so testi zaznali zgolj ostanke virusa. Pri 41 sodelujočih so v krvi odkrili protitelesa, ki nakazujejo, da so okužbo že preboleli. Iz tega je mogoče s precej veliko verjetnostjo sklepati, da se je doslej v Sloveniji okužilo od 2 do 4 odstotke ljudi. Po srednji oceni naj bi torej doslej v stik z virusom prišlo 60 tisoč prebivalcev Slovenije, kar je približno 40-krat več od števila uradno potrjenih okužb s pomočjo laboratorijskih testov.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Dr. Milan Krek je bil ob epidemiji covid-19 na začetku aprila vpoklican kot gasilec javnega mnenja. Potem ko je takratni vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Ivan Eržen za Mladino dodatno zaostrovanje vladnih omejevalnih ukrepov označil za nepotrebno in ko se je z objavo internih pisem izkazalo, da je to tudi prevladujoče mnenje državnih epidemiologov, ključnih strokovnjakov za obvladovanje nalezljivih bolezni, je vladni govorec Jelko Kacin Kreka povabil na novinarsko konferenco kot predstavnika NIJZ. Erženu so vabilo za sodelovanje na vladni novinarski konferenci preklicali.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Družba
»... dokler ne bo na voljo cepivo,« je eden najpogostejših zaključkov stavkov v zvezi s spremenjenim vsakdanjim življenjem, ki nas čaka zaradi epidemije covid-19. Šele učinkovito cepivo naj bi nam omogočilo brezskrbno vrnitev v prejšnje življenje.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Že zelo zgodaj med epidemijo bolezni covid-19, ko se še nismo povsem sprijaznili z novo realnostjo omejenega gibanja in druženja, so številni strokovnjaki začeli poudarjati, da bo največji uspeh drastičnih restriktivnih ukrepov, če jih bomo na koncu razglašali za pretirane. To bi namreč pomenilo, da so delovali.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
»Zmanjkalo mi je že besed, ne vem, ali naj moledujem, prosim, pozivam zdravstveno stroko in zdravstvene delavce, naj ne prihajajo bolni in z vidnimi znaki okužbe s koronavirusom na delo.« Tako je prejšnji minister za zdravje Aleš Šabeder v zadnjem tednu pred razglasitvijo epidemije in zamenjavo vlade marca obupoval nad neodgovornim ravnanjem ljudi, ki bi morali prvi vedeti, da je takšno početje neprimerno in potencialno nevarno.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Ko slovenski predstavniki vlade in stroke govorijo o postopnem vnovičnem zagonu običajnega življenjskega ritma, je ponovno odprtje šol in vrtcev praviloma omenjeno kot ena zadnjih potez. Ker naj bi učenje na daljavo dobro delovalo in naj šolajoči se zaradi tega ne bi bili preveč prikrajšani, pristojni z odločitvijo o vnovičnem odprtju šol nočejo hiteti. Najprej želijo počakati na izkušnje iz drugih držav, kjer so šole že začeli odpirati. Tak primer je Danska, ki je vrtce in šole za učence do 11. leta starosti odprla prejšnji teden. Tudi Nemčija je ta teden začela odpirati šole, potem ko je njihova Akademija znanosti Leopoldina priporočila, naj se to, predvsem za mlajše otroke, pri katerih učenje na daljavo ni tako učinkovito, zgodi čim prej. Avstrija je ta teden napovedala odprtje šol sredi maja. Gre za ukrep, ki gre z roko v roki s siceršnjim vnovičnim zaganjanjem gospodarstva. Mlajši otroci namreč še ne morejo ostati sami doma, če morajo starši spet v službo. Na usluge starih staršev pa v tem obdobju ni primerno računati. Tudi pri nas bo na koncu verjetno to ključni pospešek za odprtje šol.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Družba
»Tako kot kirurg vodi kirurški poseg, bi moral epidemiolog voditi ukrepanje ob epidemiji«
Epidemiologi so ključni člen pri spoprijemanju z grožnjo nalezljivih bolezni. Državni načrt za primer epidemije jim odreja vlogo osrednjih predlagateljev omejevalnih ukrepov in strokovne podpore pri odločanju ministrstva za zdravje. V številnih državah so epidemiologi v teh časih tudi osrednji komunikatorji z javnostjo. A ne v Sloveniji.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Družba
Zaznavanje novega koronavirusa v odpadnih vodah
Ker nenehno množično testiranje ljudi, s katerim bi ugotavljali morebitno prisotnost novega koronavirusa, ni ne izvedljivo ne stroškovno učinkovito, je smiselno poiskati način, kako naenkrat preveriti prisotnost virusa na velikem območju. Ker se v velike čistilne naprave stekajo odpadne vode iz več deset tisoč gospodinjstev in ker se virus izloča z blatom, so strokovnjaki že začeli raziskovati možnost zaznavanja virusa v odpadnih vodah. Tudi v Sloveniji se pripravljamo na ta korak.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Svet
Johan Giesecke: »Sprejemati omejitvene ukrepe je zelo lahko. Odpravljati jih pa zelo težko.«
Na Švedskem te dni po mnenju večine strokovnjakov iz drugih držav poteka nevaren poskus. Drugače od velike večine držav Švedska navkljub širjenju novega koronavirusa v populaciji ni odredila zaprtja šol in ustavitve javnega življenja. Javni promet še deluje, restavracije so še vedno lahko odprte, vrtci in osnovne šole so polni otrok.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
»Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno«
V novo vlado je na čelo strokovnjakov, ki si prizadevajo za čim učinkovitejšo zamejitev širjenja novega koronavirusa, stopila dr. Bojana Beović. Gre za ugledno in izkušeno infektologinjo, ki si je zaupanje premiera Janše pridobila tudi z udejstvovanjem v stranki SDS. Na ministrstvu za zdravje vodi svetovalno skupino, katere člani so glavna strokovna opora pri odločitvah v zvezi z zdravstvenimi vidiki epidemije. V svojih medijskih nastopih kljub razmeroma ugodni statistiki števila okuženih ves čas poudarja, da razloga za pretirani optimizem še vedno ni. Pogovor je potekal prek videopovezave v torek zjutraj.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Družba
KDO JE KDAJ: Aleksander Čeferin
Aleksandra rodijo 13. oktobra 1967 v Ljubljani. Oče Peter je odvetnik, mama Ana ravnateljica grosupeljske osnovne šole. Starejši brat Rok je star tri leta.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Politika
Primarij prof. dr. Ivan Eržen je vodenje Nacionalnega inštituta prevzel teden dni po zamenjavi vlade, po odstopu prejšnje direktorice Nine Pirnat. Bil je tudi njen predhodnik na položaju direktorja. Tokrat je sprejel zgolj funkcijo vršilca dolžnosti direktorja, za polni mandat se ne namerava potegovati.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
»Eno je, ko razvoj dogodkov opazuješ od daleč, nekaj povsem drugega pa, ko razmere doživiš sam«
»Jes!« je vzkliknila, ko se je sredi intervjuja oglasila na telefon in nekaj sekund poslušala sogovornika na drugi strani. »Ne potrebujem maske,« je pojasnila, ko je prekinila zvezo. Test za ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, za katerega je preventivno zaprosila zaradi pogostih stikov z ljudmi v teh dneh, je bil negativen.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
V času kriznih razmer, ko smo ljudje poklicani k žrtvovanju osebnih svoboščin za zaščito skupnosti, so ažurne in verodostojne informacije ključne za ohranjanje mirnosti. »V vsaki krizni situaciji so ključne dobre informacije. Informacije vplivajo na občutek varnosti,« pravi psihologinja dr. Mateja Štirn.
