Staš Zgonik
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Družba
V Mariboru se, za zdaj zgolj poskusno, lotevajo obetavnega ukrepa za zmanjšanje lokalnega onesnaženja zaradi avtomobilskega prometa. Če odmislimo zapiranje mestnih središč za ves promet, gre za najkorenitejši poseg v pravice voznikov do zdaj. S 1. oktobrom bo v del mestnega jedra na levem bregu Drave prepovedan vstop z vozili, starejšimi od 15 let, ki ne dosegajo minimalnega emisijskega standarda EURO 2 in so, ker nimajo vgrajenih filtrov, največji onesnaževalci s trdnimi delci, ki večini slovenskih mest že več let povzročajo hude preglavice. Po sedmih mesecih, za toliko časa naj bi uvedli „pilotno okoljsko cono“, nameravajo preučiti morebitne pozitivne učinke in se na podlagi ugotovitev odločiti za nadaljnje, verjetno še strožje omejitve. Spoštovanje novih pravil bodo nadzorovali mestni redarji in policisti s preverjanjem datuma prve registracije vozila.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Ekonomija
Zastoj električnih avtomobilov
Razmah rabe električnih vozil velja za enega ključnih korakov na poti v zeleno ekonomijo. In potem ko so v minulih letih elektrokonjičke na trg poslali številni veliki avtomobilski koncerni, je bilo pričakovati, da je trg končno dozorel. A gospodarske težave so obseg pričakovane prodaje električnih vozil po svetu močno omejile. Nekateri veliki proizvajalci, na primer General Motors s svojim modelom Chevrolet Volt (v Evropi Opel Ampera), zaradi nakopičenih zalog napovedujejo začasno ustavitev proizvodnje. Enako se je že zgodilo z Mitsubishijevim iMievom, ki ga v Evropi tržita Peugeot in Citroen pod svojo blagovno znamko. Po podatkih industrijske publikacije AID je bilo lani v zahodni Evropi prodanih manj kot 12 tisoč električnih avtomobilov, s čimer so imeli le slabo desetinko odstotka tržnega deleža.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Družba
Je bil padli družinski zakonik logični rezultat družbenega napredka ali grožnja obstoju slovenstva? Je zažig križa umetniško dejanje, ki ga omogoča svoboda umetniškega izražanja, ali sovražni govor? So izbrisani žrtve množične kršitve človekovih pravic ali gruča potuhnjenih špekulantov? Imajo volivci, oblečeni v trenirke, pač svoj slog oblačenja ali gre za nove državljane, ki so se odločili prevzeti oblast?
-
10. 8. 2012 | Mladina 32 | Družba
Bliža se novo šolsko leto, četrto, v katerem bodo imele šestošolke možnost brezplačnega cepljenja proti okužbam z virusi HPV. Prva tri leta je bilo jasno, da bodo cepljene s cepivom Gardasil, ki ga izdeluje farmacevtska družba Merck, Sharp & Dohme (MSD), tokrat pa je proizvajalec cepiva še neznan. Prejšnji minister za zdravje Dorjan Marušič je namreč spremenil program cepljenja tako, da je dal možnost tudi proizvajalcu konkurenčnega cepiva Cervarix, družbi GlaxoSmith&Kline (GSK).
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
Hitrost ubija. Hitrost - počasneje je varneje. Hvala, ker ne voziš prehitro. Prevelika hitrost je, kot nenehno poslušamo iz akcije v akcijo, še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. In zdi se, da ljudje počasi vendarle začenjajo dojemati sporočilo. V zadnjih letih se je denimo povprečna hitrost na avtocestah opazno zmanjšala.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Družba
Označevanje divjih živali je pogosto edini način, ki znanstvenikom omogoča preučevanje njihovega vedenja in zdravstvenega stanja. A za to, da žival označijo, je treba grobo poseči v njeno življenje. Najprej jo je treba uloviti in jo po možnosti uspavati, nato pa nanjo namestiti oznako ali sledilno napravo. Kar seveda živali ni preveč všeč. In kar lahko tudi pomembno vpliva na njeno življenje. Tu se pojavi etično vprašanje: ali je zavoljo poglobljenega znanja o neki vrsti in koristi, ki utegnejo slediti iz tega, upravičeno nekaj posameznikov te vrste obsoditi na manj kakovostno življenje, morda celo trpljenje.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Politika
Prost dostop do obstoječega znanja je ključni pogoj za učinkovito nastajanje novih spoznanj in razvoj družbe. Znanje ni redka dobrina, a je kljub temu ena najbolj varovanih. Kdor želi imeti dostop do najnovejših znanstvenih spoznanj, mora namreč seči globoko v žep. V sklopu sistema Piano lahko bralec za 50 evrov vse leto dostopa do člankov desetih slovenskih medijev, kdor želi prebrati en sam članek v lasti katerega od velikih znanstvenih založnikov, pa bo zanj odštel nekaj deset evrov. Zadeva je toliko bolj perverzna, ker časniki svoje novinarje plačujejo, znanstveni založniki pa članke od znanstvenikov dobijo brezplačno. In ti znanstveniki so večinoma financirani z javnim denarjem. Davkoplačevalci torej financirajo znanstvenike, ki svoje ugotovitve brezplačno posredujejo založnikom, ti pa nato javnim knjižnicam zaračunavajo visoke zneske za dostop do teh člankov in žanjejo prav tako visoke dobičke.
-
21. 7. 2012 | Mladina 29 | Politika
Janez Janša je v odzivu na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o izbrisanih najprej dejal, da Slovenija nima denarja za odškodnine. Nato je v državnem zboru potožil, da so sodniki samo prepisali od slovenskih zagovornikov. Prejšnji teden pa je v oddaji Vroči stol zatrdil še, da sodbe ESČP nikakor niso nekaj, o čemer se ne bi smelo razpravljati in bi jih bilo treba brez odlašanja izvršiti. „V Evropi je na stotine primerov, ko je to sodišče nekaj presodilo, pa so države ravnale enako. Recimo, to sodišče je Angliji že zdavnaj naložilo, da mora urediti volilno pravico za zapornike. Anglija tega enostavno ne naredi, ker smatra, da je to pač v nasprotju z vrednotami, ki tam vladajo, in seveda ni nobenih sankcij zoper državo in tudi Slovenija zagotovo ne bo izplačala pol milijarde evrov odškodnine tako imenovanim izbrisanim“.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Družba
Skoraj eno leto zatem, ko je britanska družba Ascent Resources v bližini Lendave izvedla prvi postopek hidravličnega frakturiranja plinske vrtine, so nekateri mediji odkrili, da lahko iz tega naredijo bombastično zgodbo o ogrožanju okolja in zdravja. Ljudje so zaskrbljeni, okoljevarstveniki ogorčeni, politiki pa se sprenevedajo. No, ta teden se je gospodarski minister Radovan Žerjav za Pop TV vendarle „jasno“ izrekel o omenjeni problematiki: „Zadeva ni dovolj jasna. Dokler se ne razjasni, bi bilo treba te zadeve prekiniti, preučiti zadevo in videti, kako naprej.“ Kar je res izjemno argumentirano in s podatki podkrepljeno stališče.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Družba
»Dnevov, kot je ta, ne doživimo ravno pogosto,« je prejšnjo sredo dejal generalni direktor Evropskega centra za jedrske raziskave (CERN) Rolf Heuer. Na ta dan so v CERN-u naznanili odkritje novega elementarnega delca, ki bi lahko bil dolgo iskani Higgsov bozon, dokaz o obstoju v vesolju vseprisotnega Higgsovega polja, zaradi katerega imajo osnovni delci maso, večjo od nič. Nikakor še ni gotovo, da gre za Higgsov bozon, skoraj zagotovo pa gre za nov delec, ki je zelo podoben tistemu, kar naj bi od Higgsovega bozona pričakovali. »Gre za preliminarne rezultate,« je pojasnil eden od znanstvenikov Joe Incadela. »A signal, ki ga zaznavamo s signifikanco 5 sigma, je dramatičen. Gre za nov delec. Vemo, da mora to biti bozon in da gre za najtežji bozon, kar so jih kdaj odkrili.«
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Politika
Legenda slovenske diplomacije Dimitrij Rupel se je s 1. julijem vselil v prostore tržaškega konzulata in že poprijel za delo ter se sestal s številnimi predstavniki manjšine. Nekdanji zunanji minister, ki ga predsednik republike Danilo Türk ni bil pripravljen potrditi za veleposlanika in se je zato moral zadovoljiti s položajem generalnega konzula, na katerega predsednik ne more vplivati, je, kot je pred kratkim dejal za Siol, z rešitvijo zadovoljen. Vsekakor so se na zunanjem ministrstvu zelo potrudili, da so ugodili njegovim željam, saj so morali prav zaradi njega odpoklicati dosedanjo konzulko Vlasto Valenčič Pelikan.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Politika
V torek sta se občutno, za več kot pet centov na liter, podražila bencin in dizelsko gorivo. Podražitev je bila videti kot še ena v vrsti uskladitev cen s cenami na svetovnih trgih. Trošarine tako ali tako že dolgo ostajajo visoke in nespremenjene. A gibanje cen nafte take podražitve ni upravičevalo.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Družba
Goran Dragić je imel letos izjemno sezono v ameriški košarkarski ligi NBA. Po treh sezonah igranja na položaju pomožnega organizatorja igre se mu je končno ponudila priložnost, da se dokaže kot član prve peterke. Zgrabil jo je z obema rokama. V moštvu Houston Rockets je v letošnji sezoni v povprečju igral po 26 minut na tekmo, dosegal pa slabih 12 točk in dobrih pet podaj.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Družba
Severovzhodni del Slovenije bo letos, tako kot že zadnjih 12 let, kadar se bodo tam pojavili grozeči nevihtni oblaki, preletavalo posebej opremljeno letalo in s posipanjem srebrovega jodida skušalo preprečiti točo ali vsaj zmanjšati njeno intenzivnost. Vlada je namreč prejšnji teden podprla izvajanje protitočne obrambe, ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo zanjo letos prispevalo slabih 60 tisoč evrov, še nekaj več pa naj bi prispevale občine na območju izvajanja programa.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Svet
Piratske stranke – obstajajo že v skoraj 60 državah po vsem svetu – sestavljajo ta hip najhitreje rastoče politično gibanje. Rickard Falkvinge, 40-letni švedski informatik, danes v njem nima formalnega položaja, in kot pravi, tudi nobenega izjemnega vpliva. A brez njega gibanja morda sploh ne bi bilo. Falkvinge je tisti, ki je ustanovil prvo piratsko stranko in s posojilom, ki ga je vzel na svoje ime, zagotovil, da je preživela prvih nekaj let. Pri tem je z uspehom na zadnjih evropskih volitvah, ko je stranka dobila dva poslanca v evropskem parlamentu, prvi pokazal, da pirati lahko postanejo resna politična sila. Lani je sicer odstopil s položaja vodje švedskih piratov in postal strankin samooklicani »politični evangelist«.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Politika
Nevladne organizacije in posamezniki, ki nasprotujejo postavitvi šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, so prejšnji teden uprizorili verjetno enega zadnjih poskusov ustavitve projekta. Na skupni novinarski konferenci so predstavili poročilo o družbeno-ekonomskih posledicah kurjenja lignita v Šoštanju, ki ga je pripravil Greenpeace. In seveda navedli precej neprijetne številke: onesnaženje zraka zaradi že delujočih TEŠ-evih blokov povzroči več kot sto smrti in 120 tisoč dni bolniškega staleža na leto, gospodarska škoda pa znaša več kakor 400 milijonov evrov.
