Staš Zgonik
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
Povprečna volilna udeležba je 95-odstotna. Ker na volišča pride veliko ljudi, ki ne bi volili, če bi bilo odločanje prostovoljno, imamo razmeroma velik delež neveljavnih glasovnic. Teh je okoli pet odstotkov. Visoka udeležba pomeni malenkostno prednost za levo usmerjene stranke. Govorimo o odstotku ali dveh. Razlog za to je, da se volitev udeležuje približno 25 odstotkov ljudi, ki sicer ne bi volili, med njimi pa je nesorazmerno velik delež mlajših in tistih z nižjim družbeno-ekonomskim položajem, ki so v povprečju bolj naklonjeni levici. Naše stranke so zelo močne in izjemno disciplinirane, to pa zato, ker se zaradi obvezne volilne udeležbe veliko več ljudi identificira s strankami. Ker je udeležba obvezna na državnih in regionalnih ter ponekod celo na lokalnih volitvah, 95 odstotkov polnoletnih državljanov v povprečju voli na manj kot dve leti, ljudje pa so temu primerno zelo dobro seznanjeni s programi strank.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
Težava Slovenije, ne glede na to, kaj si misli zgledno poenotena politika, ni preveč referendumov. Težava je premajhna udeležba volivcev na referendumih in s tem nelegitimnost večine referendumskih odločitev, s katerimi lahko zainteresirana manjšina uveljavlja svoje interese na račun nezainteresirane večine. A določitev 35-odstotnega ali kakršnegakoli drugega kvoruma za veljavnost referenduma je slaba rešitev. Z razveljavitvijo izidov referenduma pri nedoseganju kvoruma kaznujemo vse, ki so na volišče prišli, ki so sodelovali v demokratičnem procesu odločanja. To pomeni, da njihov individualni glas, ki že tako nima velikega vpliva, dejansko ne bo vreden popolnoma nič! Namesto ustavnega odpovedovanja veljavnosti referendumov z nizko volilno udeležbo bi morali to preprosto povečati.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Politika
„Brezbrižno izčrpavanje naravnih virov bo onemogočilo kakovostno življenje prihodnjim generacijam. Negativne posledice našega ravnanja nas vsak dan opominjajo, da tako ne moremo več nadaljevati.“ Te jasne in modre besede je ob letošnjem dnevu Zemlje zapisal premier Janez Janša. Potem pa so na dnevni red vlade prišli ukrepi za oživitev gospodarstva. In desant na okolje.
-
11. 6. 2012 | Mladina 23 | Politika
Novica o slovenskem sodelovanju pri Natovem nakupu petih brezpilotnih obveščevalnih letal je prejšnji mesec povzročila precej (upravičenega) zgražanja zaradi zapravljanja za obrambne izdatke v času varčevanja. Premier Janez Janša se je, ko je gostoval v Odmevih, branil, češ da „gre za odločitev, ki je bila sprejeta že prej, nismo je sprejemali zdaj v Chicagu (na vrhu Nata), kot morda slovenska javnost misli“.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Družba
Nobena skrivnosti ni, da ima Ljubljana težave z množico avtomobilov, ki se vsak delovni dan gnetejo v mestu. Nobena skrivnost ni, da ima glavno mesto zaradi tega težave z onesnaženjem zraka. Nobena skrivnost ni, da imamo Slovenci nadpovprečno radi svoje avtomobile, in nobena skrivnost ni, da na račun te ljubezni trpi priljubljenost uporabe javnega transporta.
-
25. 5. 2012 | Mladina 21 | Politika
Libijskega diktatorja Moamerja Gadafija so dokončno res pokončali pobesneli uporniki. A načeli so ga tisoče kilometrov stran, v Las Vegasu v ZDA. Iz tamkajšnjega nadzornega centra je namreč pilot sprožil raketo, ki je prva zadela Gadafijev konvoj. Ameriška vojska v času posredovanja zveze Nato v Libijo ni napotila niti enega vojaka. A so kljub temu ameriška letala izvedla več kot sto zračnih napadov, poleg tega pa so zavezniške sile zalagala z dragocenimi podatki o lokacijah potencialnih tarč. Vsa letala so bila brezpilotna. Njihovi piloti so se zjutraj poslovili od svojih družin in se odpravili na osemurni delovnik v vojaško bazo nedaleč od njihove domače hiše, nato pa pred vrnitvijo domov skočili še na kakšno pijačo. Ameriška javnost se s sodelovanjem vojske v oboroženem spopadu ni pretirano ukvarjala. Tudi ko so libijski vojaki sestrelili helikopter ameriške mornarice, to ni bila pomembna novica. Tudi ta je bil namreč voden daljinsko. Odhod v vojno sploh ni novica, če življenja narodovih sinov niso ogrožena. Američani trenutno šolajo več pilotov brezpilotnih letal kot pilotov lovcev in bombnikov s posadko.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Družba
Do evropskega košarkarskega prvenstva, ki naj bi ga konec prihodnjega poletja gostila Slovenija, je le še dobro leto, priprave nanj pa ne delujejo nič kaj prepričljivo. Mesta, ki bi morala gostiti predtekmovalne skupine v novih dvoranah, odstopajo od načrtov, vlada pa zamuja s plačili obrokov pristojbine za izvedbo tekmovanja in napoveduje, da tako visokega zneska, kot je zdaj predviden v pogodbi, nikakor ne bo mogla plačati.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Družba
Dr. Richard Stallman je leta 1984 pustil službo v laboratoriju za umetno inteligenco znamenite tehniške univerze MIT in se odločil posvetiti razvijanju svobodne programske opreme (angl. Free Software), kar pomeni, da ima vsak pravico do kopiranja in redistribucije programa, z morebitnimi spremembami ali brez njih. Sklenil je izdelati prvi vsem dostopen računalniški operacijski sistem. Poimenoval ga je GNU.
Stallman je zelo občutljiv za besede. Posebej nas je opozoril, naj pri prevajanju besede ’free’ ne uporabimo besede ’prosto’, temveč ’svobodno’. Gre za svobodo govora, ne zastonj pivo, pojasnjuje. Strogo loči med izrazoma odprtokodni in svobodni programi, čeprav priznava, da se izraza pomensko večidel prekrivata. A glavna razlika je po njegovem v filozofiji. »Odprta koda je razvojna metodologija; svobodna programska oprema je družbeno gibanje.« -
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Družba
Prekmurje, najrevnejša slovenska regija, bo še letos začela Slovenijo oskrbovati s plinom. Če gre verjeti zaslužnim, bo od tam vsaj na začetku v slovenska gospodinjstva in podjetja priteklo približno 140 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar pomeni dobrih deset odstotkov letne slovenske porabe in nekaj deset milijonov evrov prihodkov. A velika večina tega zneska ne bo ostala v Prekmurju. Tri četrtine prihodkov bodo namreč pripadle družbi Ascent Resources z britanskih Deviških otokov. Ta si je pred leti za pičlih 150 tisoč evrov kupila pravico iskanja potencialnih nahajališč na območju Lendave in Petišovcev. V raziskave je vložila nekaj milijonov evrov. Zdaj je na vrsti bogata žetev. Slovenija pa po dolgem času ne bo več beležila 100-odstotne odvisnosti (z izjemo premoga) od uvoza energentov, pa čeprav bo levji delež prihodkov od prodaje pobralo tuje podjetje.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Politika
Estonija je, kar se tiče uporabe interneta, zelo napredna država. Kar 94 odstotkov zavezancev je lani dohodninsko napoved oddalo po tej poti. Tudi volijo lahko prek spleta. Zdravniki izdajajo izključno elektronske recepte. Skoraj vsak Estonec ima svojo digitalno identiteto, digitalno osebno izkaznico, ki mu omogoča varno elektronsko identifikacijo in s tem oddajo glasu, plačevanje, podpisovanje dokumentov v elektronski obliki.
-
22. 4. 2012 | Mladina 16 | Politika
"Pač gre za sposobno pravnico in njena zaposlitev nima nobene zveze z njenimi sorodstvenimi razmerji,“ je bil jasen Janša. V nekem trenutku so opazili njene sposobnosti, je pojasnil, nato pa izrekel trditev, ki si jo je vredno zapomniti: „Ampak predvsem je treba ljudi, tudi v državni upravi, ocenjevati po tem, kako delajo, ne pa po tem, kako se pišejo.“ To je brez dvoma res. Slovenija je premajhna, da bi se bilo mogoče povsem izogniti sorodstvenim povezavam. Težava je le v tem, da Janševa stranka, ko sedi v opoziciji, spremeni mnenje.SDS je lani na svoji spletni strani objavila seznam nekaj sto „političnih kadrovanj“ prejšnje vlade. Na tem seznamu je kar nekaj ljudi, katerih edina napaka je njihov priimek.
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Politika
Ena boljših zamisli prejšnjega sklica državnega zbora je bil projekt Znanje žanje, v okviru katerega so pred vsako redno sejo poslancem in ministrom, pa tudi javnosti v neposrednem televizijskem prenosu ugledni slovenski znanstveniki in raziskovalne skupine predstavljali svoje delo. V dveh letih in pol je tako nekaj deset znanstvenikov, od nanotehnologov do zgodovinarjev, dobilo priložnost za javno predstavitev svojega delovanja. Število prisotnih poslancev je bilo sicer nemalokrat sramotno, a predavatelji so bili vsaj z odzivom navzočih praviloma zadovoljni, prav tako so bila številna predavanja povzeta v medijih, s čimer so dogodki prispevali k popularizaciji znanosti.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Politika
Glavna tema v državi je že nekaj mesecev racionalizacija na vseh ravneh, od združevanja ministrstev navzdol. Ta seveda ni omejena na javno upravo, za zniževanje stroškov in racionalizacijo dela zaposlenih si prizadevajo v tako rekoč vseh organizacijah.
-
8. 4. 2012 | Mladina 14 | Politika
Če želimo ohraniti verodostojnost v mednarodni skupnosti, moramo glede na vladne predloge globoko zarezati v socialno državo in varčevati na vseh področjih, od dodatkov za upokojence do nadomestila za nego otroka. Treba je odpraviti številne že pridobljene pravice, na primer subvencionirano šolsko malico ali brezplačni vrtec za drugega otroka. Vsaj tako je vlada trdila še sredi prvega aprilskega tedna ... Ni pa treba odpoklicati slovenskih vojakov z misije v Afganistanu. Nikakor, varčevanje pri tem bi, prav nasprotno, po mnenju vladajočih dodatno načelo verodostojnost Slovenije v mednarodni skupnosti.
-
6. 4. 2012 | Mladina 14 | Politika
Znanstveniki smo precej bolj introvertirani kot kulturniki, zato znanost ne kotira tako visoko v medijih in politiki kot recimo šport. Ob priključitvi znanosti v isti resor s športom, kulturo in vrtci ter ločitvijo od tehnologije v javnosti ni bilo opaznih ugovorov s strani znanosti. Ob napovedanih radikalnih rezih pa se je bilo treba oglasiti, sicer bomo sokrivi za morebiten kolaps znanosti. Scenariji, ki so krožili, so segali od grozljivih do katastrofalnih, zato sem skupaj s kolegi sestavil poziv na spletni strani www.znanost.biz, za katerega menim, da bi ga lahko podprl vsak znanstvenik oziroma podpornik znanosti.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
Poslanec Pozitivne Slovenije Mitja Meršol nima sreče. Ni se še polegla afera zaradi njegovega sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti, že je tednik Reporter „udaril“ z ugotovitvijo, da je bil Meršol pri pisanju diplome „sam svoj plagiator“. Njegova diplomska naloga iz leta 1997 Američani kar tako je večidel prepis knjige z istim naslovom, ki jo je izdal leto prej.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Politika
Dimitrij Rupel: Konzul ali upokojenec?
Vlada se je zamenjala, Samuel Žbogar je na Kosovu, Dimitrij Rupel pa še kar sedi v pisarni na ministrstvu za zunanje zadeve in, če nadaljuje prakso minulih let, piše knjige. Položaj ministra mu je speljal Karl Erjavec, stolček evropskega komisarja bo prost šele čez dve leti. Za veleposlanika si ne upa iti, ker bi ga moral na predlog vlade potrditi predsednik republike, ta pa mu je že pri nepotrjeni kandidaturi za veleposlanika na Dunaju pred leti povedal, da mu ne zaupa. Kaj mu torej preostane?
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Družba
Zime je konec, narava se bo spet razbohotila, komarji in klopi, ta ljubka, človeške krvi željna mrgolazen, pa bo spet popestrila mirne večere ob vodi in brezskrbne sprehode v naravi. Komarji so v Sloveniji, vsaj za zdaj, za človeka le moteči, pa še to večinoma ne pretirano. A po svetu vsako leto samo zaradi komarjev, ki prenašajo malarijo, še vedno umre več kot 600 tisoč ljudi. Okuženih je na leto več kot 200 milijonov. Komarji mrzličarji (rod Anopheles), ki prenašajo malarijo, živijo tudi v Sloveniji. K sreči podnebne razmere (še) niso dovolj ugodne za njen razvoj. S klopi je zgodba, kar se nas tiče, nekoliko drugačna. Letos bodo samo v Evropi povzročili več kot 60 tisoč okužb z borelijo (v Sloveniji okoli 2 tisoč) in nekaj tisoč primerov klopnega meningitisa (pri nas okoli 200). Je to res nekaj, kar moramo prenašati? Ali ne bi bil svet brez komarjev in klopov lepši?
