-
Medicinski predsodki
V razpravo o družinskem zakoniku se je vključila tudi Komisija za medicinsko etiko (KME). Njen predsednik, nevrolog dr. Jože Trontelj, tudi predsednik SAZU, se je sicer že večkrat javno izrekel proti nekaterim rešitvam v zakoniku, na primer proti spremembi definicije družine. Tudi uradno stališče KME odslikava njegova opozorila.
-
Praznično varčevanje?
Tradicionalnega pustnega karnevala na Portugalskem se je letos udeležilo nekoliko manj ljudi kot navadno. V skladu s strogimi varčevalnimi ukrepi je portugalski premier Pedro Passos Coelho javne uslužbence pozval, naj na tradicionalno dela prost dan pridejo v službo. Ubogali so ga samo tisti v državni upravi, pa še med njimi je bilo precej takih, ki so na delo prišli našemljeni. Drugi posluha za odpovedovanje tradiciji v imenu pomoči državi niso pokazali. Strojevodje so na dan karnevala preprosto razglasili 24-urno stavko. Dan pustnih karnevalov sicer ni z zakonom določen dela prost dan. Premier ga odobri v skladu s tradicijo. Tokrat se to ni zgodilo prvič po letu 1993.
-
Po podražitvi
Ljubljanski potniški promet (LPP) je z novim letom podražil večino vozovnic. Najbolj, za kar 50 odstotkov, so se podražile vozovnice za enkratno vožnjo, za nekaj evrov pa so dražje tudi mesečne vozovnice, razen upokojenskih in tistih za brezposelne. Pri LPP-ju so podražitev upravičevali z vse višjimi stroški, predvsem za nafto, prav tako so želeli s spremembo razmerja cen povečati uporabo mesečnih vozovnic.
-
Oddih
Po javnomnenjski raziskavi Eurobarometra o turizmu je med prebivalci Evropske unije najbolj priljubljena turistična destinacija Španija, sledita ji Italija in Francija. 56 odstotkov vseh vprašanih je lani dopustovalo v domači državi. Slovenci smo edini v EU, ki večinsko dopustujemo zunaj držav EU. Razlog je preprost - Hrvaška.
-
-
Oddajniški obračun
Od lani je v Sloveniji mogoče s strešno anteno televizijski signal sprejemati le v digitalni tehniki. Vsi, ki to še vedno počnejo, so si morali priskrbeti digitalne pretvornike. Zaradi prehoda na digitalno oddajanje je naenkrat na voljo več zmogljivosti za oddajanje. Na enem kanalu je po zaslugi kodiranja po novem mogoče oddajati več programov, ne samo enega. Za tak digitalni skupek programov velja izraz multipleks.
-
Nova generacija zdravil
Proizvodnja zdravil je velik posel. Farmacevtska podjetja so leta 2010 svetu prodala za 640 milijard evrov zdravil. Od teh je bilo za 100 milijard bioloških zdravil. 75 milijard je šlo na račun generičnih zdravil. Manj kot pol milijarde je šlo za generična biološka zdravila. Skoraj »nič«. A ne za dolgo.
-
Uprava ni ženskega spola
Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je ta teden napovedala, da bo razmislila o zakonodaji, ki bi podjetja prisilila, da v svoje upravne in nadzorne odbore imenujejo več žensk. Odkar je pred enim letom prvič pozvala k bolj uravnoteženi spolni sestavi vodstev podjetij, se je namreč na tem področju premaknilo zelo malo.
-
Vprašljiva nadsvetlobna hitrost
Znanstveniki, ki v centru za jedrske raziskave v Ženevi sodelujejo pri eksperimentu OPERA, so septembra lani objavili presenetljivo novico. Nevtrini, brezmasni elementarni delci, nastali ob trku dveh protonov, naj bi do 732 kilometrov oddaljenega laboratorija v italijanskem predoru Gran Sasso potovali z nadsvetlobno hitrostjo. Natančneje, pot naj bi preleteli približno 60 nanosekund hitreje, kot bi zanjo potrebovala svetloba. Ker je ena od temeljnih fizikalnih predpostavk, da nič ne more potovati hitreje od svetlobe v vakuumu, in ker na tej predpostavki temelji Einsteinova posebna teorija relativnosti, je bila objava teh „heretičnih“ izsledkov deležna velikega zanimanja.
-
Hudičeva medicina
O tem, ali je homeopatija dejansko učinkovita veja alternativne medicine ali pa zgolj še ena v vrsti všečno zvenečih metod za spodbujanje učinka placeba, je bilo prelitega že veliko črnila. Znanost učinkovitosti homeopatije ne priznava, saj metaanalize kliničnih raziskav praviloma pokažejo, da homeopatska „zdravila“ niso nič učinkovitejša od placeba.
-
Spodnja meja
Januarja letos je imelo minimalno plačo uzakonjeno 20 od 27 držav Evropske unije. Razlika med najvišjo, 1800 evrov v Luksemburgu, in najnižjo, 138 evrov v Bolgariji, je bila kar trinajstkratna. Če višino minimalne plače preračunamo glede na kupno moč, se razlika sicer precej zmanjša, a zaposleni v Luksemburgu še vedno dobi petkrat višji dohodek od zaposlenega v Bolgariji. Slovenija je s 763 evri minimalne plače na osmem mestu med državami, ki jo imajo uzakonjeno. Mesto ohranja tudi glede na kupno moč. Za njo sta na primer Španija (748 evrov) in Portugalska (566 evrov), pred njo pa je bila januarja tudi Grčija (877 evrov), vendar je vmes grški parlament v okviru varčevalnih ukrepov minimalno plačo znižal za 20 odstotkov. Zanimivo je, da ste minimalni plači na Hrvaškem (373 evrov) in v Turčiji (363 evrov) višji od minimalnih plač v vseh državah članicah EU iz vzhodne Evrope.
-
Anonimni vsevedi
Wikipedija, spletna enciklopedija, največja zakladnica zelo, pa tudi malo manj pomembnega znanja na svetu, ki je za vedno spremenila način iskanja odgovorov na še tako nenavadna vprašanja, je januarja praznovala 11. rojstni dan. »Rodila« se je namreč 15. januarja 2001, njen soustanovitelj Jimmy Wales pa je napisal prvi članek z naslovom Zdravo, svet!. Danes jo na mesec obišče 470 milijonov ljudi in je peta najbolj obiskana spletna stran. Teh 470 milijonov ljudi jo vsak mesec obišče 15-milijardkrat. Prebirajo lahko več kot 21 milijonov gesel v 283 jezikih.
-
Wikištudij
Če bi se kdo odločil, da bo na slovensko Wikipedijo spravil članke o vseh nekdanjih in trenutnih slovenskih literarnih zgodovinarjih, bi se mu pri tem delu verjetno zmešalo. Razen če je ta posameznik univerzitetni profesor, ki si je zamislil, da bodo njegovo zamisel postopno uresničevali njegovi študenti. Dr. Miran Hladnik je profesor slovenske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njegovi študenti so to zamisel uresničili v nekaj letih. Dr. Hladnik pisanje člankov za Wikipedijo že šest let vključuje v učni proces. In kot pravi, se zadeva sijajno obnese.
-
Slovenski članki ...
Na največji, angleški Wikipediji, ki ima med slovenskimi uporabniki zagotovo pomemben delež vseh obiskov Wikipedije, je zdaj nekaj manj kot 10 tisoč člankov, povezanih s Slovenijo. Seveda niso vseh napisali Slovenci. Članek o človeški ribici, ki ga lahko preberete na angleški Wikipediji, je v veliki meri delo Jerneja Polajnarja in profesorja na ljubljanski Biotehniški fakulteti dr. Borisa Buloga. Ta članek je eden redkih, povezanih s Slovenijo, ki je dobil najvišjo možno oceno kakovosti in si je za to prislužil tudi objavo na naslovni strani. »Pojavila se je tudi ideja, da bi članek o Sloveniji toliko izboljšali, da bi se ob 20. obletnici osamosvojitve pojavil na glavni strani, pa žal nismo bili dovolj organizirani,« pravi Polajnar. Objavljanje na angleški Wikipediji se mu zdi koristno za promocijo Slovenije. Ne nazadnje ima njena glavna stran štiri milijone ogledov na dan. »Ampak večino časa vseeno delujem v slovenski različici, ker menim, da bo tam moj trud učinkovitejši.«
-
Vsi so podkupljeni
Raziskava Eurobarometra o percepciji korupcije v državah EU je pokazala, da smo Slovenci med vsemi najbolj nezaupljivi do svojih javnih uslužbencev.
-
Podšolani
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem najnovejšem poročilu ugotavlja, da bi večja skrb držav za enake možnosti vseh šolajočih otrok pripomogla k manjšemu osipu šolajočih, prispevala k pravičnejši družbi in pospešila gospodarsko rast. Kar približno petina vseh šolajočih otrok v državah OECD namreč ne dokonča niti sekundarne ravni šolanja (srednje šole).
-
Activnosti
V Sloveniji teče operacija Petarda, katere osrednji namen je rušenje vladnih spletnih strani, domene gov.si. To, kar se je dogajalo do zdaj, z napadi na strankarske in še nekatere druge spletne strani, je bila le neke vrste pokušina. Resne akcije šele prihajajo. Napad bo izpeljan, ko ga ne bodo vsi pričakovali.
-
Vojaški izdatki
Evropska obrambna agencija (EDA) je objavila primerjavo med izdatki za obrambo v Evropski uniji in ZDA. Šestindvajset držav članic EDA (Danska ni članica) je v letu 2010 za obrambne izdatke namenilo 194 milijard evrov. ZDA so za svoje oborožene sile porabile 520 milijard evrov.
-
Umetnost poimenovanja
Aspirin, Viagra, Prozac ... Številna imena zdravil so postala že tako domača, da jih ne dojemamo več kot blagovne znamke. Postala so tako rekoč sinonim za določeno vrsto zdravila oziroma zdravilne učinkovine, ne glede na to, kdo jih proizvaja. Acetilsalicilna kislina ne gre lepo z jezika. Aspirin pač. Pod to blagovno znamko je zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje telesne temperature na voljo že več kot 110 let. Od takrat je dobilo številne posnemovalce, Lekarne Ljubljana ga na primer prodajajo pod blagovno znamko Ascalcin. A prav zaradi zasidranosti imena Aspirin v glavah ljudi lahko Bayer svoj izdelek prodaja tudi po nekoliko višji ceni od konkurence.
-
Najbolj zloglasna blagovna znamka
Konec 19. stoletja so si pri družbi Bayer prizadevali, da bi morfin, izjemno učinkovito protibolečinsko sredstvo, nekoliko izboljšali. Morfin je bilo namreč treba vbrizgati v žilo, delovanje ob zaužitju je bilo slabo. Poleg tega pa je bil zelo adiktiven, število odvisnikov je zbujalo skrb. Izdelali so diacetilmorfin. In ga kot blagovno znamko zaščitili z izmišljenim imenom – Heroin. »Pričakovano je bilo, da bo ’herojsko’ boljši od morfina,« pojasnjuje Aleš Krbavčič. Delovanje ob zaužitju je bilo vsekakor neprimerno boljše od morfina. Kar se tiče adiktivnosti, pa je zgodba seveda drugačna. »Zaradi hitrega prehoda skozi krvno-možgansko pregrado je učinek takojšnji in zasvojitvena nevarnost posebno visoka.« Trajalo je sicer kar precej časa, da so zdravniki to spoznali. Heroin je Bayer proizvajal kar 15 let.
-
Represija skozi zadnja vrata
Novica, da je Slovenija podpisala mednarodni trgovinski sporazum ACTA, je prejšnji teden udarila kot strela z jasnega. Nekako smo vsi pričakovali vsaj kakšno javno razpravo ali, če ne drugega, vsaj vnaprejšnje opozorilo. A to že od začetka ni bil cilj tistih, ki so sporazum snovali. Več let je nastajal v popolni tajnosti. Če ne bi bilo WikiLeaksa, ki je leta 2008 objavil nekakšen osnutek osnutka sporazuma, je vprašanje, koliko bi danes sploh vedeli o njem.
-
Z levo roko
Potem ko je Pahorjeva vlada samo dva dni po tem, ko ji je bila v parlamentu izrečena nezaupnica, podprla podpis sporazuma, pri tem pa še ugotovila, da na slovenski pravni red ne bo imel vpliva, pozitivno pa bo vplival na gospodarstvo, je svoje stališče poslala v potrditev pristojnim parlamentarnim odborom.
-
Fakulteta, d. d.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so ta teden začeli na vrata predavalnic nameščati elektronske ključavnice, ki jih bodo profesorji lahko odpirali zgolj s svojimi karticami, pa še to le takrat, ko bodo predavalnico vnaprej rezervirali oziroma bo njihovo predavanje vpisano v centralnem sistemu urnikov.
-
Spet potujemo
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je število prenočitev v hotelih in podobnih namestitvah lani že preseglo število iz predkriznega leta 2007, kar kaže na to, da turistično-prenočitveni sektor uspešno okreva. Število prenočitev se je povečalo v vseh državah EU z izjemo Italije.
-
Dr. Božidar Flajšman: "V tej državi očitno poteka bitka med okoljem in kapitalom."
Pobudnik peticije proti ukinitvi samostojnega ministrstva za okolje in prostor
-
Zarečeni kruh
Gregor Virant je bil pred predčasnimi volitvami odločen. Pogoji njegove Državljanske liste za vstop v katerokoli koalicijo bodo, je poudarjal, „zelo, zelo trdi“. Ker je odnos Janeza Janše do sodne veje oblasti po njegovem mnenju nesprejemljiv, je bil na POP TV konec novembra glede vstopa v koalicijo z Janšo jasen: „Eden od ključnih pogojev je, da prevzamemo odgovornost za resorje pravne države. /.../ Notranje zadeve in pravosodje morajo biti pod našo odgovornostjo, pod odgovornostjo Državljanske liste.“
-
Zločin in kazen
Evropski statistični urad je objavil podatke o kriminaliteti v Evropski uniji med letoma 2006 in 2009. Število kaznivih dejanj se je v tem obdobju na večini področij zniževalo, porast pa je zaznati na področju trgovine s prepovedanimi drogami in vlomov v stanovanja. Najbolj opazno, za več kot 20 odstotkov (v Sloveniji celo za 30), je upadlo število ukradenih avtomobilov. Slovenija je bila, kar se tiče umorov, med letoma 2007 in 2009 za Avstrijo druga najbolj varna država v EU, z manj kot enim umorom na 100 tisoč prebivalcev. Glede umorov je Ljubljana, skupaj z Lizbono, najbolj varno glavno mesto v EU. Od leta 2005 se je v Sloveniji opazno povečalo število zapornikov, s 1100 na 1360, kar pomeni več kot 20-odstotno povečanje. Le Italija in Malta v tem obdobju beležita večjo rast zaporniške populacije. Še vedno pa smo med državami z najmanjšim številom zapornikov glede na število prebivalcev.
-
Ogenj v strehi
V Sloveniji stoji že krepko čez tisoč sončnih (fotonapetostnih) elektrarn. Večina jih je postavljena na strehah. Postavitev energetske naprave na streho objekta pa bistveno vpliva na požarno varnost tega objekta. Možnost za izbruh požara se poveča zgolj pri nestrokovno izvedenih delih ali pri uporabi nekakovostnih materialov, gašenje pa je oteženo v vsakem primeru. Še posebej je gašenje objekta s sončno elektrarno težavno podnevi, ko moduli elektrarne proizvajajo električno energijo, čeprav gasilci objekt izklopijo iz električnega omrežja. Poleg tega dodatna struktura na strehi pomeni nevarnost, če konstrukcija popusti, med gorenjem pa se lahko sproščajo strupeni plini.
-
Staro in mlado
Glede na povprečje odgovorov nekaj manj kot 27 tisoč ljudi, ki so sodelovali v najnovejši anketi Eurobarometra, se mladost konča pri 42 letih starosti. Med posameznimi državami EU so sicer precejšnje razlike. Tako se za prebivalce Cipra mladost konča pri 51 letih, za Portugalce pa že pred dopolnjenim 37. letom.
-
Dr. Jure Leskovec: »Skozi oko spleta skušamo razumeti, kako deluje družba.«
Enaintridesetletni dr. Jure Leskovec je strokovnjak za proučevanje velikih socialnih in informacijskih omrežij, svoje znanje pa kot profesor »razdaja« na eni najbolj znamenitih ameriških univerz, na Stanfordu v Kaliforniji, kjer že tretje leto poučuje na oddelku za računalništvo. Je človek, ki se v gori podatkov, ki jih za seboj puščajo uporabniki interneta, znajde kot riba v vodi. Splet je, kot pravi, njegov laboratorij za razumevanje utripa človeštva.
-
Kemikalije pod nadzorom
Ena od nevidnih in zato abstraktnih nevarnosti, s katerimi naj bi imeli opraviti v Sloveniji, je izpostavljenost nevarnim kemikalijam. Kot v toliko drugih primerih so tudi v tem dejanski, znanstveno pridobljeni podatki skopi. A od leta 2007 se to vendarle spreminja. Takrat je urad za kemikalije začel projekt biomonitoringa, merjenja koncentracij nevarnih kemikalij v ljudeh. Ta teden je predstavil prve izsledke.
