Staš Zgonik
-
Novembra lani je bila brezposelnost v Evropski uniji 9,8-odstotna. Brez dela je bilo nekaj manj kot 24 milijonov delovno sposobnih prebivalcev EU, 720 tisoč več kot v istem obdobju leta 2010. Različne gospodarske panoge je kriza prizadela zelo različno. Zaposlenost v industriji se sicer v EU postopno zmanjšuje že vse od leta 1996, predvsem zaradi selitve proizvodnje v države izven EU, kljub temu pa so bila vmes krajša obdobja rasti, zadnje med letoma 2006 in 2008, pred začetkom gospodarske krize. Od začetka krize do konca leta 2010 se je zaposlenost v industriji zmanjšala za kar 11,4 odstotka. Kriza je najmanj prizadela storitvene dejavnosti, v katerih zaposlenost raste že vse od leta 1998. Povzročila je 3,9-odstotno zmanjšanje zaposlenosti, a že leta 2010 je ta začela spet rasti. Še vedno pa ostaja skoraj 3 odstotke pod predkrizno ravnijo.
-
Vodja komuniciranja pri projektu Očistimo Slovenijo o vseslovenski čistilni akciji, ki bo 24. marca
-
Na temačni strani Alp: Smo Slovenci sploh sposobni realno presojati stanje v državi?
Okradli so nas. Nas, davkoplačevalce, nategne vsak, ki ga spustimo h koritu. Slovenija postaja banana republika. Smo le še korak od Grčije. Naše plače so nekonkurenčne, naše gospodarstvo pa tudi. Imamo dve pravni državi. Naše zdravstvo je v razsulu. Pacienti umirajo na hodnikih. Razrašča se kriminal. Ponoči na ulicah nismo več varni. Naše šolstvo proizvaja nezaposljive kadre. Zaradi nesposobnosti politikov nam bo šlo le še slabše. Imamo samo dve možnosti za prihodnost. Bomo kolonija Bruslja ali kolonija Kitajske?
-
Leta 2007 smo po številu smrtnih žrtev na slovenskih cestah dosegli visoko številko. Umrlo je 292 ljudi. Sledile so številne poostritve prometne zakonodaje. Te so v povezavi s spreminjanjem odnosa družbe do vedenja v prometu in z izboljševanjem cestne infrastrukture imele pravzaprav izjemne učinke, saj se je število nesreč s smrtnim izidom iz leta v leto zmanjševalo za več kot 20 odstotkov. Leta 2010 je bilo po statistikah na cestah „le“ 138 smrtnih žrtev. V treh letih se je število prepolovilo. Lani se je zmanjševanje števila smrtnih žrtev ustavilo. Na cestah je umrlo 141 ljudi.
-
Evropska unija je leta 2009 sprejela uredbo, s katero je proizvajalce avtomobilov zavezala, da do leta 2015 povprečne emisije ogljikovega dioksida pri na novo prodanih avtomobilih v letu 2015 ne smejo presegati 130 gramov na kilometer vožnje. Do leta 2020 morajo pasti pod 95 g/km. V letu 2010 je bilo v Evropski uniji na novo registriranih nekaj več kot 13 milijonov avtomobilov.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Družba
NepoTEŠeni: Je dokončanje šestega bloka TEŠ samo vprašanje časa?
Iz jedrske elektrarne v Fukušimi še je še kadilo, v Šoštanju so si že meli roke. Direktor termoelektrarne (TEŠ) Simon Tot je dejal, da bo nesreča pozitivno vplivala na projekt šestega bloka. Jedrska nesreča kaže na to, da je usmeritev energetike v Sloveniji pravilna, je še pristavil.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Družba
Hirošimi in Nagasakiju se je marca na seznamu japonskih mest, ki jih je zaznamovala jedrska katastrofa, pridružila še Fukušima. Največjo jedrsko nesrečo po Černobilu, po količini oddanega sevanja sicer še vedno desetkrat manjšo, je posredno povzročil eden najmočnejših potresov, kar so jih kdaj izmerili, neposredno pa več kot desetmetrski cunami, ki ga je ta potres sprožil.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
42
let je bil v Libiji na oblasti Moamer Gadafi, Hosni Mubarak v Egiptu 30, Zin Al Abidin Ben Ali v Tuniziji pa 23 let. -
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Družba
Znanstvena skupnost, še posebej fiziki, je bila prejšnji teden v nestrpnem pričakovanju. V Evropskem centru za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi v Švici so namreč pripravili poseben seminar, na katerem so znanstveniki predstavili najnovejše rezultate lova na Higgsov bozon, ki drugim delcem podeljuje maso. Pred začetkom predstavitve se je celo šušljalo, da so Higgsov bozon že našli. Na koncu se je izkazalo, da vendarle še vedno niso zbrali dovolj podatkov, da bi lahko to z gotovostjo trdili. Vendar pa na odpiranje šampanjcev baje ne bo treba več dolgo čakati. In glede na to, da naj bi v kratkem dokazali obstoj Higgsovega bozona, bi bilo dobro, da tudi širša javnost izve, zakaj točno bodo pokali šampanjci.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Politika
Glede na to, da tradicijo uporabe elektronskih voščilnic za božične in novoletne praznike v državni upravi negujejo že vse od leta 2003, se tudi letos, ko je govor o vsesplošnem varčevanju, temu niso mogli izneveriti.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Družba
V začetku letošnjega leta je imelo dostop do interneta nekaj manj kot tri četrtine vseh gospodinjstev v Evropski uniji. Še pred petimi leti ta delež ni dosegal polovice. V istem obdobju se je delež gospodinjstev s širokopasovno internetno povezavo več kot podvojil in zdaj znaša 68 odstotkov. Razlike med posameznimi državami so seveda velike. Na Nizozemskem je imelo letos dostop do interneta že 94 odstotkov gospodinjstev, v Bolgariji je bilo takih le 45 odstotkov. Oseminpetdeset odstotkov vseh uporabnikov interneta je v minulih 12 mesecih opravilo vsaj en nakup blaga ali storitev prek interneta. Pri tem prednjačijo Britanci (82 %). Za nakupovanje je internet uporabilo 45 odstotkov slovenskih uporabnikov. V Sloveniji je imelo dostop do interneta letos 73 odstotkov gospodinjstev. Leta 2006 je ta delež znašal 54 odstotkov. Devetindvajset odstotkov vseh prebivalcev, starih od 16 do 74 let, pa interneta dejansko še nikoli ni uporabilo. V EU je ta delež 24-odstoten.
-
22. 12. 2011 | Mladina 50 | Družba
Evropska unija: Diskriminirani priseljenci
V Evropski uniji je bilo lani 9,4 odstotka prebivalcev, ki se niso rodili na ozemlju EU. Kot kažejo podatki Eurostat, imajo ti v primerjavi z „domačini“ veliko slabše življenjske razmere. Stopnja brezposelnosti med prebivalci EU, rojenimi na tujem, starimi od 25 do 54 let, je bila leta 2008 10-odstotna, med domačini pa 6-odstotna. Rojeni na tujem imajo tudi večje težave pri iskanju službe, ki ustreza njihovi izobrazbi.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Politika
Dva tedna je minilo, odkar je SOVA kabinet predsednika vlade opozorila, da se je na spletnem portalu YouTube znašlo nekaj slikovnih posnetkov s sej Janševe in Pahorjeve vlade. Trije posnetki so bili v sredo, 14. decembra, še vedno dostopni. Kot so zatrdili v vladnem uradu za komuniciranje (UKOM), uporabljajo vsa sredstva, da bi dosegli umik posnetkov, ki prikazujejo tudi obravnavo zaupnega gradiva, vendar so pri YouTubu naleteli na gluha ušesa. Pojavile so se informacije, da so se zahteve za umik lotili po napačni poti, da so namreč zahtevali umik na podlagi nacionalne varnosti, za to pa potrebujejo odločbo sodišča, zaradi česar je postopek neprimerno daljši, kot če bi umik zahtevali na podlagi avtorskih pravic.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Družba
Predstavljajte si delovno silo, ki je na voljo 24 ur na dan, ki je pripravljena delati za minimalno plačilo ali celo zastonj in ki je tako številna, da skupaj premore vse zahtevane kvalifikacije za izvedbo tako rekoč kakršnekoli naloge. Zagotovo so to sanje marsikaterega podjetnika in mora slehernega sindikalista. S spletom se ta predstava spreminja v resničnost. Zadnja leta je bil podjetniški hit selitev proizvodnje v države z nižjimi standardi in ohlapnejšo delovno zakonodajo ali skoraj brez nje, zdaj pa smo priča ultimativni globalizaciji dela - kdorkoli s spletno povezavo je potencialni delavec. Morda še bolj skrb zbujajoče pa je, da naloge med ljudi vedno pogosteje delijo kar računalniki.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Politika
Z razvojem novih komunikacijskih orodij se je razširila tudi definicija kršitev volilnega molka, kot jo razume inšpektorat ministrstva za notranje zadeve. Tako smo bili letos pred začetkom volilnega molka podučeni, da morajo o volitvah molčati tudi uporabniki spletnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter. Volilna kampanja po mnenju inšpektorata namreč zajema „vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah“. Inšpektorat je tako v času volilnega molka prejel 33 prijav domnevnih kršitev na spletnih straneh ali socialnih omrežjih. Za objavo na Facebooku naj bi bila celo odgovorna oba, pisec na zid in lastnik profila, predvidena kazen pa je od 120 do 200 evrov.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Ekonomija
Evropska okoljska agencija (EEA) je izdelala oceno stroškov, ki jih je v letu 2009 z onesnaževanjem zraka povzročilo evropsko gospodarstvo. Pri tem je upoštevala škodo, ki jo povzročajo okolju in zdravju ljudi. Povzročeno škodo so izračunali na podlagi podatkov o emisijah 10 tisoč največjih evropskih onesnaževalcev.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Ekonomija
Neenakost med ljudmi: Pet proti ena
Svetovna kriza je na široko razgalila trend, ki je v razvitih državah prisoten že nekaj desetletij - neenakost med ljudmi se povečuje. Premožni postajajo premožnejši, življenjska raven revnejših se zvišuje precej počasneje. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ta teden objavila obširno poročilo o stanju neenakosti in razlogih zanj.
-
Staš Zgonik | foto: Borut Krajnc
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Ekonomija
Mateja Vraničar: „Na realnih tleh“
Zelena davčna reforma pomeni podražitev ravnanj in proizvodov, ki so okolju škodljivi, hkrati znižanje obdavčitve dela, pri čemer naj bi bili ukrepi vsaj na dolgi rok javnofinančno nevtralni. Takšno reformo davčnega sistema spodbujata tako Evropska unija kot OECD, vlada pa je o njej resno začela razmišljati v začetku lanskega leta. Takrat je z namenom preučitve možnosti za zeleno davčno reformo nastala medresorska delovna skupina. Mateja Vraničar je njen vodja. Vlada je po njenih besedah pričakovala, da bi že do letos lahko pripravili konkretna izhodišča za zmanjšanje obremenitve dela ob hkratnem povečanju okoljskih davkov, vendar se je izkazalo, da je to praktično nemogoče.
ajnc" data-c-date="2. 12. 2011" data-m-url="/arhiv/201148/" data-m-number="48"> -
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Ekonomija
Javni prevoz v Ljubljani: Zakaj podražitev
Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek kljub pozivom, naj še enkrat premisli, sprejel sklep o podražitvi vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), ki bo začela veljati s 1. januarjem 2012. Sprejet je bil izključno z glasovi svetnikov z županove liste. Podražitev enkratne vozovnice z 80 centov na 1,2 evra je previsoka in bo imela negativen vpliv na priljubljenost javnega prevoza med meščani, ne glede na to, da so cene mesečnih vozovnic, razen splošne, ki se je malenkostno podražila, ostale enake. Čeprav cena ni edini dejavnik, ki vpliva na priljubljenost javnega prevoza, je zagotovo med pomembnimi. Zato je morda upravičeno vprašanje, kaj bi se zgodilo s priljubljenostjo javnega prevoza, če bi šli ukrepi v povsem drugo smer - če bi bil ta v Ljubljani brezplačen ...
-
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Družba
Prekomerna teža in debelost sicer v Evropski uniji nista tako resen problem kot v ZDA, kljub temu pa podatki zbujajo skrb. Podlaga za ugotovitev prekomerne telesne teže ali debelosti je indeks telesne mase, ki ga dobimo, ko težo človeka v kilogramih delimo s kvadratom njegove telesne višine v metrih.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Politika
Zakon o poroštvu za TEŠ 6: Kumrova laž
Med predvolilnim soočenjem na POP TV je beseda tekla tudi o TEŠ 6. Nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić, se je precej neuspešno otepala očitkov, da bi lahko v njeni stranki, ki je celoten mandat vodila gospodarski resor, projekt ustavili, če je že tako netransparenten in negospodaren.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Ekonomija
Prebivalci Evropske unije v povprečju več kot 80 odstotkov prevozov znotraj svoje države opravijo z avtomobilom. Na drugem mestu so povečini avtobusi, na tretjem pa železniški promet. Železnice prekašajo avtobuse v petih državah, in sicer v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Sicer delež prevozov, opravljenih z vlakom, v starih članicah EU v zadnjih 15 letih večinoma ostaja na isti ravni ali pa se povečuje zelo počasi.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Ekonomija
Herman Daly: »Ideologija neskončne rasti je najbliže religiji«
Profesor na Univerzi v Marylandu Herman E. Daly je eden svetovno najbolj znanih zagovornikov ustavitve gospodarske rasti v dobro planeta in človeštva. Je pisec številnih knjig, v katerih dokazuje, da je prehod v tako imenovano steady-state ekonomijo (v slovenščini sta še najustreznejša prevoda vzdržno gospodarstvo ali ekonomija ravnovesnega stanja) ne samo povsem mogoč, ampak tudi nujen, čeprav si večina ljudi v sedanjem kapitalistično-potrošniškem miselnem okviru tega še vedno ne zmore niti predstavljati. Njegova logika je preprosta. Na omejenem planetu z omejenimi naravnimi viri neomejena in neskončna rast proizvodnje in potrošnje nista mogoči. Sedanji gospodarski model, ki temelji prav na neprestani gospodarski rasti, je zato nevzdržen, bruto domači proizvod kot merilo napredka pa zgrešen, saj ga povečujejo tudi na primer stroški, nastali zaradi onesnaževanja okolja. Daly je prepričan, da potrebujemo temeljite reforme upravljanja naravnih virov in uravnavanja neenakosti v družbi. Fizično rast v obliki vse obsežnejšega odvzema virov iz narave je treba ustaviti in se osredotočiti zgolj na razvoj, torej na enako količino vedno boljših in učinkovitejših izdelkov. To je pravzaprav definicija trajnostnega razvoja, ki pa je danes v političnem diskurzu verjetno eden najbolj zlorabljanih izrazov.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Družba
Predvsem v velikih zahodnih mestih se vse bolj uveljavlja prepričanje, da povprečen meščan za svoje mobilnostne potrebe sploh ne potrebuje lastnega avtomobila, zlasti če je javni prevoz na zavidljivi ravni. Lasten avto lahko v takem primeru predstavlja večji strošek kot korist. Ker tu in tam avto vendarle pride prav, so se v številnih mestih pojavila podjetja, ki ponujajo CarSharing, delitev avtomobilov med več uporabniki. Princip je v bistvu enak ljubljanskemu projektu Bicikelj. Z uporabniško kartico je mogoče dostopati do katerega koli prostega vozila iz flote, uporabnik pa uporabo avta plača na uro oziroma na dan. V ceno je zajeto zavarovanje in ponavadi določeno število prevoženih kilometrov. V ZDA imajo tovrstni projekti že več kot pol milijona uporabnikov, ki imajo na voljo več kot 10 tisoč vozil. Prednost pred rent-a-carom je v ceni, 24-urni dosegljivosti, boljši lokalni razpršenosti in večji časovni fleksibilnosti izposoje ...
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Ekonomija
V Evropski uniji je približno 23 milijonov brezposelnih. Približno 41 milijonov ljudi je zaposlenih za polovični delovni čas. Od teh si 20 odstotkov oziroma dobrih osem milijonov želi zaposlitve za polni delovni čas. Poleg 23 milijonov brezposelnih je v EU tako še več kot osem milijonov podzaposlenih. Med zaposlenimi za polovični delovni čas si polnega delovnega časa želi več moških (27 %) kot žensk (19 %).
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Politika
Na seji ljubljanskega mestnega sveta konec meseca bodo svetniki obravnavali predlog o podražitvi vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Glede na razmerje moči v mestnem svetu - županova lista ima absolutno večino - bo predlog skoraj zagotovo potrjen, o umiku točke z dnevnega reda pa tudi ne razmišljajo.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Ekonomija
V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo v Evropski uniji prostih 1,5 odstotka vseh delovnih mest. Ker je bilo hkrati v EU le nekaj manj kot 10 odstotkov delovno sposobnih ljudi brezposelnih, to odraža predvsem neujemanje med iskanimi spretnostmi in prosto delovno silo.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Družba
Pred nekaj dnevi, 31. oktobra, se je nekje na svetu rodil sedemmilijardti prebivalec Zemlje. Verjetno. Za novo milijardo ljudi je svet potreboval le 12 let. Sarajevski deček, ki ga je za šestmilijardtega Zemljana razglasil takratni generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan (ker je bil ravno takrat pač v Sarajevu, pa še BiH je potrebovala kakšno dobro novico), šele prav vstopa v puberteto. Ali nas je res že sedem milijard, sicer ni mogoče zanesljivo trditi. Podatki o svetovnem prebivalstvu niso niti približno dovolj natančni, zato je povsem mogoče, da smo mejo prestopili že pred nekaj meseci, lahko pa jo bomo dosegli šele naslednje leto.
-
4. 11. 2011 | Mladina 44 | Družba
Število zaslonov v naših domovih se povečuje. Najmanj en televizor, najmanj en računalnik, pa še kakšen tablični računalnik, pametni telefon ... Vse večji izpostavljenosti gibljivim slikam se je tudi pri najmlajših otrocih skoraj nemogoče izogniti. A po mnenju Ameriške pediatrične akademije (AAP) bi se morali straši vseeno čim bolj potruditi v tej smeri. Združenje je že pred 12 leti izdalo priporočilo, v katerem za otroke do drugega leta starosti odsvetuje izpostavljanje televiziji. Minuli mesec so na podlagi novih raziskav to priporočilo nekoliko omilili, a bistvo je ostalo enako - otroci do drugega leta imajo bistveno več koristi od živih interakcij in nestrukturirane samostojne igre kot pa od strmenja v zaslone, saj vsebine, prikazane na njih, na svoji razvojni stopnji še ne zmorejo zadovoljivo doumeti, tudi prižgan televizor v ozadju pa lahko otroka moti, da se ne more zbrati.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Politika
Okoljske tematike v programih treh, po trenutnih javnomnenjskih raziskavah najmočnejših strank niso najbolj izdatno zastopane. Pri strankah Zorana Jankovića in Gregorja Viranta je očitno, da so program pisali na hitro, pa tudi v SDS bi lahko okoljsko problematiko zastavili bolj na široko.