Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

    Trajnostni zastoj

    Protest zasavskega Eko Kroga pred vlado

    Roko Žarnić je neprepoznaven, nekarizmatičen in neizkušen politik. Njegova februarska predstavitev v državnem zboru je bila prav tragikomična. Članom odbora za okolje, ki so mu sicer ob koncu namenili aplavz in hvalili njegov nastop, je med drugim povedal, da v Sloveniji, kar zadeva obnovljive vire energije, razen mogoče geotermije, ne vidi kaj veliko priložnosti, omenil je, da bi morda morali na ministrstvu...

  • Staš Zgonik

    16. 12. 2010  |  Mladina 50

    Digitalna nesmrtnost

    /media/www/slike.old/mladina/il_tehnologija.jpg

    Kaj če bi o vsakem dogodku, ki smo mu bili kdaj priča, o vsaki knjigi ali članku, ki smo jih kdaj prebrali, o vsakem filmu, oddaji ali reklami, ki smo jih kdaj videli, o vsakem našem pogovoru, o vsakem dokumentu, ki smo ga kdaj napisali, in o vsaki spremembi v delovanju našega telesa obstajala digitalno shranjena informacija? Kaj če nobene informacije, ki smo ji bili v svojem življenju izpostavljeni, ne bi bilo...

  • Staš Zgonik

    9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Družba

    Nova bakterija

    Pet minut slave si je prejšnji teden prislužila bakterija, ki naj bi za enega od gradnikov svojega življenja uporabljala sicer strupeni arzen. Kot je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, gre za odkritje, ki bo spremenilo iskanje življenja na drugih planetih. Nobeden od živih organizmov na Zemlji naj namreč po veljavnem prepričanju ne bi mogel preživeti brez šestih osnovnih elementov - kisika, ogljika,...

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2010  |  Mladina 47  |  Družba

    Nova proizvodna paradigma

    Nizozemska tovarna keramičnih ploščic Mosa je prva tovarna keramičnih ploščic na svetu, ki je pridobila certifikat Cradle to Cradle. Iz proizvodnje so izločili vse okolju škodljive sestavine, hkrati pa zagnali več poskusnih projektov zbiranja odpadnih ploščic, ki jih uporabljajo kot surovino za izdelavo novih. Snovni tokovi še niso v celoti zaprti, jih pa skušajo stalno nadgrajevati.

    Predstavljajte si industrijski izdelek, katerega vsi sestavni deli in vse snovi, iz katerih so ti deli narejeni, niso le do okolja prijazni, ampak so v resnici hranljivi za naravo. In predstavljajte si izdelek, ki si ga podjetje po izrabi želi nazaj, da bi ga lahko vnovič vključilo v proizvodnjo. Predstavljajte si zaprt industrijski krog, v katerem podjetju ni treba kupovati novih surovin, ker vse, kar potrebuje,...

  • Staš Zgonik

    28. 10. 2010  |  Mladina 43  |  Družba

    Stewart Brand: "Okoljevarstveniki, spremenite stališča!"

    /media/www/slike.old/mladina/intervjustewart_brand.jpg

    Dvainsedemdesetletni Stewart Brand je okoljevarstvenik in pisatelj, večkrat opisan tudi kot »tehnohipi«. Najbolj znan je po tem, da je začel izdajati in je urejal publikacijo Whole Earth Catalog, katalog, ki je v 70. letih milijonom Američanov predstavljal nove zanimive izdelke za samozadostno in trajnostno bivanje, med drugim je veliko ljudi prav iz njega izvedelo za možnost uporabe alternativnih virov energije. V katalogu, ki je bolj ali manj redno izhajal še vse do leta 1998, izdelkov niso prodajali, temveč so zgolj navajali cene in prodajalce izbranih proizvodov. Ustanovitelj Appla, računalniški guru Steve Jobs, je Whole Earth Catalog opisal kot eno od biblij svoje generacije, kot Google svojega časa. Branda, ki velja za starosto okoljevarstvenega gibanja, so zadnja leta nekatera stališča okoljevarstvenikov začela tako motiti, da se je odločil napisati knjigo oziroma »manifest ekopragmatika« Whole Earth Discipline, v katerem opozarja, da gibanje tvega marginalizacijo, če se v imenu boja proti podnebnim spremembam ne odreče nekaterim zastarelim prepričanjem, med njimi sta najpomembnejši nasprotovanje jedrski energiji in gensko spremenjenim organizmom.

  • Staš Zgonik

    21. 10. 2010  |  Mladina 42  |  Družba

    Multipla mnenja

    Poseg v centru Medicor. Ekipa zdravnikov od leve proti desni: mag. Zoran Miloševič, anesteziologinja dr. Nadežda Črnič-Tokič, dr. Metka Zorc in dr. Miro Denišlič

    Že skoraj leto je minilo, odkar je italijanski kirurg dr. Paolo Zamboni z Univerze v Ferrari v znanstveni reviji Journal of Vascular Surgery objavil teorijo, da multiplo sklerozo, domnevno neozdravljivo avtoimunsko bolezen osrednjega živčevja, povzroča zožitev vratnih ven oziroma kronična cerebrospinalna venska insuficienca. Če bi to držalo, bi lahko do zdaj neozdravljivo bolezen ozdravili s precej preprostim...

  • Staš Zgonik

    14. 10. 2010  |  Mladina 41

    Katastrofični potencial

    Deponija Za Travnikom, kamor Cinkarna Celje odlaga sadro

    Odprti rezervoar za rdeče blato, ostanek po predelavi boksitne rude v glinico, je popustil. Okoliške vasi je skozi 25-metrsko razpoko zalila močno alkalna snov s pH-jem nad 10, ki v nasprotju s kislinami povzroča zahrbtne kemične opekline, saj v stiku s kožo človek ne čuti ničesar. Rdeča gmota je kmalu našla pot v bližnje vodotoke in začela pot proti Donavi.

  • Staš Zgonik

    7. 10. 2010  |  Mladina 40  |  Družba

    Nanogradnja

    Dr. Danijel Rebolj: \

    V računalniku ustvarite popoln digitalni model zgradbe, z vsemi stopnicami, okni, napeljavami. Na izbrano zemljišče pripeljete poseben visokoločljivostni projektor in ga čvrsto pritrdite nekaj metrov nad tlemi. Vanj vnesete digitalni model želene zgradbe. Na načrtovani tloris nanesete potrebno količino bionanorobotov, umetno ustvarjenih mikroorganizmov, programiranih za proizvodnjo ogljikovih nanocevk.

  • Staš Zgonik

    16. 9. 2010  |  Mladina 37

    George Monbiot, pisatelj, novinar in aktivist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamonbiotbk.jpg

    George Monbiot je v življenju počel in še počne veliko stvari. Bil je raziskovalni novinar, ki so ga v Keniji po okužbi z malarijo že razglasili za klinično mrtvega, gostujoči profesor na Oxfordu, radijski producent na BBC-ju, je politični aktivist, ki si prizadeva za aretacijo nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira zaradi zločinov proti človečnosti, pa tudi pisec več knjig o vladavini korporacij. Danes je najbolj znan kot redni tedenski kolumnist časnika Guardian in velik zagovornik odločnega ukrepanja proti podnebnim spremembam. V knjigi Vročina (angl. Heat), katere prevod je predstavljal v Sloveniji, trdi, da je mogoče že z danes znanimi tehnologijami dovolj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tako preprečiti pregrevanje planeta. Pri založbi Krtina ga opisujejo kot »enega svetovno najvplivnejših radikalnih mislecev«.

  • Staš Zgonik

    9. 9. 2010  |  Mladina 36  |  Družba

    Bodoča internetna milijonarja

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuzemanta_bkimg_7029.jpg

    Pred tremi leti sta takrat 26-letni Andraž Tori in 25-letni Boštjan Špetič ustanovila podjetje Zemanta. Prva stranka je bila RTV Slovenija, za katero sta izdelala storitev Odprti kop, ki omogoča jezikovno iskanje zanimivih izjav v videoarhivih oddaj in njihovo enostavno citiranje na blogih. A sta kmalu ugotovila, da je potencial tehnologije, ki jo ponujata, bistveno večji, predvsem pa bistveno preširok za...

  • Staš Zgonik

    26. 8. 2010  |  Mladina 34  |  Politika

    Podjetniški pogrebniki

    Prevent, še en v vrsti stečajev

    »Ta teden se mi skoraj meša. Še en teden bo zelo hud, potem bo pa samo hudo. Ostal sem brez polovice dopusta, ampak to pač spada zraven. Za tak projekt se je treba tudi prilagoditi. Dva tedna sta minila, pa se ne spomnim, kdaj sta minila,« začne pogovor Grega Erman, predsednik društva stečajnih upraviteljev Slovenije, ki mu je sodišče nedavno dodelilo položaj stečajnega upravitelja v družbi Prevent...

  • Staš Zgonik

    19. 8. 2010  |  Mladina 33  |  Politika

    Centri odličnosti

    Dr. Dragan Mihailović, vodja Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije: »Zdelo se nam je, da bo namenitev čim večjega deleža denarja za nakup opreme najbolj pripomogla h konkurenčnosti naših raziskav. Da se bo učinek poznal še 15 let, ne pa samo tri leta, kot nam še preostane do konca obdobja financiranja.«

    Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je objavilo že nekaj časa napovedovani razpis za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013. Po lanskem razpisu za razvoj centrov odličnosti je to že drugi razpis, katerega namen je povezati podjetja in javne raziskovalne ustanove v skupne razvojno-raziskovalne centre za razvoj novih tehnologij in izdelkov na nekaterih prednostnih področjih.

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2010  |  Mladina 32

    Zmeda črk namesto knjige

    Damjana Rozman v laboratoriju Centra za funkcionalno genomiko in biočipe

    Leta 1977 prvi virus, leta 1995 prva bakterija, leta 2000 prvi sesalec - človek. Takšno je zelo površno časovno zaporedje napredka v določanju genskih zapisov (genomov) živih organizmov. Določitev človeškega genoma je bila takrat izjemno pomembna in je zaposlovala na stotine znanstvenikov iz več držav. Odkar pa sta Francis Collins (vodja javno financiranega projekta Human Genome Project) in Craig Venter (vodja...

  • Staš Zgonik

    29. 7. 2010  |  Mladina 30  |  Družba

    Mali stoletnik

    Človeška ribica (Proteus Anguinus)

    Da lahko človeška ribica dočaka sto let, ni nova trditev. V literaturi se pojavlja že dolgo in raziskovalce je ta izjemna življenjska doba od nekdaj navduševala. Do zdaj so te trditve temeljile predvsem na anekdotičnih primerih iz živalskih vrtov, kjer so posamezni primerki živeli več kot 70 let, in predvidevanjih, saj znanstveno trdnih dokazov za to ni bilo.

  • Staš Zgonik

    22. 7. 2010  |  Mladina 29

    TEŠ 6 in JEK 2

    Smo naredili napako, da se nismo prej začeli pripravljati na gradnjo drugega bloka v Krškem?

    Četudi premier Borut Pahor napoveduje, da zgodba s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) še ni končana in da lahko državni zbor jeseni projektu še vedno prižge rdečo luč, je to glede na do zdaj porabljena sredstva zelo težko verjeti. Pravzaprav bi bilo to tudi izjemno neodgovorno, tako s finančnega kot tudi elektroenergetskega vidika.

  • Staš Zgonik

    8. 7. 2010  |  Mladina 27

    O možnostih večnega življenja

    Dr. Aubrey de Grey

    Britanec dr. Aubrey de Grey je najvidnejši svetovni predstavnik regenerativne znanosti, ki v ne tako daljni prihodnosti računa, da bo z naborom inovativnih terapij lahko vsaj večidel ustavila proces staranja pri ljudeh. Nekdanji raziskovalec na Oddelku za genetiko Univerze v Cambridgeu je ustanovitelj in znanstveni vodja Fundacije SENS (Strategies for Engineered Negligible Senescence), neprofitne organizacije, usmerjene v raziskovanje tehnologij za zaviranje in morebitno ustavitev staranja. Financira se večinoma iz prispevkov premožnih posameznikov, največji donator je Peter Thiel, eden od ustanoviteljev PayPala (sistema za plačevanje prek spleta). Letni proračun zdaj znaša približno 1,5 milijona dolarjev, de Grey pa pravi, da bi za uresničitev vseh načrtov potreboval vsaj sto milijonov dolarjev.
    Glede na njegovo pojavo bi težko uganili, da se ukvarja z raziskovanjem regenerativnih tehnologij. Nekateri mu ta videz zamerijo, saj naj bi z njim zmanjševal kredibilnost resne znanosti o staranju. Med znanstvenimi kolegi je tudi sicer precej kritikov njegovega dela in (ne)dosežkov, primerjajo jih na primer z napovedovanjem teleportacije, sam pa vztraja, da so te kritike predvsem posledica nevednosti. Ne glede na vse de Greyeve zamisli in napovedi zbujajo veliko zanimanja, to dokazujejo tudi intervjuji v tako uglednih časnikih, kot sta New York Times in Washington Post, ter na televizijah, kot sta BBC in CNN.

  • Staš Zgonik

    8. 7. 2010  |  Mladina 27

    Vojska Metuzalemov

    »Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo leta 2030 prvič na svetu več starih ljudi kot otrok. To s stališča narave za nobeno vrsto ni obetavno,« - dr. Božidar Voljč, nekdanji minister za zdravje

    Slovenija leta 2050. Število upokojencev je že pred desetimi leti preseglo število delovno aktivnih prebivalcev. Število prebivalcev, starih več kot 80 let, je enako številu otrok, starih do 14 let. Tretjina populacije je stara več kot 65 let. Število stoletnikov je z nekaj manj kot 200 leta 2010 naraslo na blizu dva tisoč. Sindikati se upirajo zvišanju upokojitvene starosti na 70 let, a premier in predsednik...

  • Staš Zgonik

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Politika

    Plen stoletja

    Širjenje Ajdovščine proti sredini Vipavske doline, kjer teče primorska hitra cesta

    Spreminjanje namembnosti zemljišč iz kmetijskih v zazidalna je v Sloveniji postalo nacionalni šport. Ne brez razloga, saj to takoj pomeni občuten skok cene zemljišča. Postalo je poligon za lahke zaslužke in idealen okvir za okoriščanje lokalnih funkcionarjev ter njihovih znancev, sorodnikov in »Prijateljev«. Okoljska, krajinska, kmetijska in simbolna vrednost kmetijskih zemljišč ne zanima nikogar.

  • Staš Zgonik

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Družba

    Umetno življenje? No ja ...

    J. Craig Venter (levo) in sodelavec Hamilton Smith, ponosna starša

    »Ustvarjeno umetno življenje. Smo postali bogovi?« Takole nekako bi bil videti generični naslov za medijska poročila preteklih nekaj dni, ki so obravnavala stvaritev prvega organizma z umetno dedno zasnovo, s sinteznim (in ne sintetičnim, kot bi lahko sklepali iz angleškega izraza »synthetic«) genomom, ustvarjenim iz kemikalij v laboratoriju.

  • Staš Zgonik

    22. 6. 2010  |  Mladina 21  |  Družba

    Dr. Katja Drobnič: »Vsi dokazi so enako pomembni.«

    Dr. Katja Drobnič

    Dr. Katja Drobnič je diplomirala na Biotehniški, doktorirala na Medicinski, redno pa predava na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in ljubljanski Biotehniški fakulteti. Zaposlena je na Policiji, v Centru za forenzične preiskave. Njena specialnost so forenzične analize DNK. Redno opravlja tudi vlogo izvedenke v sodnih procesih.

  • Staš Zgonik

    17. 6. 2010  |  Mladina 24  |  Družba

    Operacija »Terminirati terminale«

    /media/www/slike.old/mladina/terminalavlje_janez_miku.jpg

    Slovenija v pogovorih z Italijo o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu na prvi pogled deluje kot pes na vrvici. Lajamo, italijanska karavana pa gre dalje. Vsake toliko nam kdo še reče, naj sedemo in utihnemo. Nazadnje je to precej grobo storila italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, ki je na majskem sestanku v Trstu slovenskega kolega Roka Žarnića pred kamerami postavila pred dejstvo -...

  • Staš Zgonik

    10. 6. 2010  |  Mladina 23  |  Svet

    Katastrofa na Horizontu

    Družba British Petroleum se je leta 2001 odločila, da se mora njena podoba zaradi spreminjajočih se časov posodobiti. Postala je BP in si izbrala slogan »beyond petroleum«, kar naj bi nakazovalo novo usmeritev družbe v alternativna goriva. Kar se je 20. aprila zgodilo v Mehiškem zalivu, je jasen opomin, da gre pri tem za prazno floskulo.

  • Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaluckakajfezbogatajb5.jpg

    Od našega zadnjega intervjuja z dr. Kajfež Bogatajevo je minilo razmeroma malo časa, slabo leto in pol. A v tem času se je na področju boja proti podnebnim spremembam in znotraj klimatološke znanosti zgodilo toliko prelomnih dogodkov, da je bil za nov pogovor tako rekoč že skrajni čas. Od propadlega podnebnega vrha v Koebenhavnu in razkritja kočljive zasebne korespondence med vodilnimi klimatologi (t. i. afere ClimateGate) do odkritja napak v poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Vse skupaj je zaznamovalo tudi njen pogled na dogajanje v zvezi s podnebnimi spremembami.

  • Staš Zgonik

    29. 4. 2010  |  Mladina 17  |  Družba

    Ogrožen.si

    Gorazd Božič: »Zagovarjam finsko rešitev, pa kateri mora dostop do interneta spadati med z ustavo zagotovljene pravice.«

    Gorazd Božič je eden od ustanoviteljev in vodja Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT), ki usklajuje obveščanje in reševanje varnostnih problemov v računalniških omrežjih v Sloveniji, od vdorov do okužb in poskusov kraj identitete. SI-CERT že leta 1995 deluje v okviru Arnesa, Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Je tudi slovenski predstavnik v upravnem odboru Evropske agencije za omrežno in informacijsko varnost (ENISA).

  • Staš Zgonik

    29. 4. 2010  |  Mladina 17  |  Družba

    Pogled od znotraj

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuthomas_nickson_monsanto_bkimg_2705.jpg

    Ni podjetja, ki bi bilo v razpravi o (ne)spornosti gensko spremenjenih rastlin omenjeno večkrat kot ameriška korporacija Monsanto, ki je brez dvoma največji igralec na hitro rastočem trgu rastlinske biotehnologije. In večinoma, če ne celo vedno, je Monsanto predstavljen negativno, po navadi brez možnosti odgovora, brez »uravnoteženja«. Zato smo priložnost, ko se nam je ponudila, seveda izkoristili. Dr. Thomas E. Nickson je vodja regulatornih politik za biotehnologijo v Monsantu. V Ljubljani se je udeležil sestanka ad hoc tehnične ekspertne skupine za ocenjevanje in obvladovanje tveganj pri Združenih narodih, v kateri so združeni strokovnjaki za biotehnologijo iz javnega in zasebnega sektorja in katere namen je oblikovanje smernic za učinkovitejše postopke upravljanja tveganj, ki jih prinaša raba genske tehnologije. Med obiskom si je vzel tudi čas za enourno predavanje na Biotehniški fakulteti, po njem pa smo ga povabili na pogovor. Ker se za intervju nismo vnaprej dogovorili z Monsantovo PR-službo, je v odgovorih, to je med pogovorom večkrat poudaril, izražal svoje osebno mnenje, vendar to kljub temu zelo dobro osvetljuje razmišljanje druge strani v razpravi o gensko spremenjenih organizmih.

  • Staš Zgonik

    21. 4. 2010  |  Mladina 15  |  Družba

    Umiranje po delcih

    /media/www/slike.old/mladina/il_onesnazenje.jpg

    O njej se je govorilo dolgo časa. Vsi so vedeli, da prihaja. In sredi marca smo jo po dveh opominih »vendarle« dočakali. Evropska komisija je sporočila, da namerava pred Evropskim sodiščem sprožiti tožbo proti Sloveniji zaradi preseganja omejitev koncentracije trdnih delcev v zraku. Treba je povedati, da tožbe še ni vložila. Na ministrstvu za okolje pričakujejo, da se bo to zgodilo prihodnji mesec.

  • Staš Zgonik

    8. 4. 2010  |  Mladina 14  |  Družba

    Razbijalec mitov

    /media/www/slike.old/mladina/intervjuedzard_ernst_2008.jpg

    Edzard Ernst je pred 17 leti zapustil ugleden položaj, ki ga je imel na dunajski medicinski fakulteti, in se preselil v Veliko Britanijo. Tam je na Univerzi v Exeterju ustanovil oddelek za komplementarno medicino in postal prvi profesor komplementarne medicine na svetu. Zdravilci so bili najprej navdušeni nad tem, da njihova stroka dobiva znanstveno zaledje, a to navdušenje je hitro splahnelo. Nasprotno velja za zdravnike. Dr. Ernst se je odločil, da bo raziskal učinkovitost alternativnih terapij, pri tem pa si je za dokazovanje učinkovitosti postavil enaka pravila, kot veljajo v uradni medicini. Danes velja za eno največjih avtoritet na svojem področju. Je avtor več kot 700 znanstvenih člankov, pred dvema letoma pa je z znanim britanskim poljudnoznanstvenim piscem Simonom Singhom izdal knjigo Trick or Treatment?, v kateri sta skupaj predstavila znanstvene dokaze o (ne)učinkovitosti posameznih alternativnih terapij. Lani je izšel slovenski prevod knjige Zdravilo ali slepilo?. Komplementarna medicina je najpogosteje opredeljena kot raba alternativnih terapij za dopolnitev postopkov uradne medicine, izraz alternativna medicina pa naj bi označeval enake terapije, kadar se uporabljajo kot nadomestek za uradno medicino. Dr. Ernst sicer pravi, da se mu ne zdi preveč koristno govoriti o definicijah, sploh na področju, kot je komplementarna/alternativna medicina, kjer se posamezni terapevtski postopki tako zelo razlikujejo med seboj. Koristneje je govoriti o posameznih terapijah, poudarja.

  • Staš Zgonik

    1. 4. 2010  |  Mladina 13  |  Družba

    Razvitejši sežigajo

    Vodja projekta izgradnje celjske sežigalnice Janez Peterman opazuje goreče odpadke

    V Sloveniji na leto proizvedemo približno 920 tisoč ton komunalnih odpadkov oziroma približno 450 kilogramov na prebivalca. Po deležu recikliranih komunalnih odpadkov smo bili v letu 2008 celo nad povprečjem Evropske unije - reciklirali smo 31 odstotkov komunalnih odpadkov. A na odlagališčih je po podatkih Eurostata še vedno končalo 66 odstotkov vseh komunalnih odpadkov.

  • Staš Zgonik

    4. 3. 2010  |  Mladina 9  |  Svet

    Bjørn Lomborg, skeptični okoljevarstvenik

    Lomborg med javljanjem za eno od televizij na podnebnem vrhu v Koebenhavnu

    Dr. Bjørn Lomborg je človek, ki redkokoga pusti hladnega. 45-letni Danec, doktor političnih znanosti, je avtor ene najbolj kontroverznih knjig zadnjih desetletij z naslovom Skeptični okoljevarstvenik (angl. Sceptical Environmentalist). V njej je leta 2001 podvomil o splošno sprejetih vtisih o stanju in razvoju svetovnih problemov, od povečevanja lakote do izginjanja naftnih rezerv in podnebnih sprememb, ter s pomočjo analize statističnih podatkov pokazal, da so številni problemi prenapihnjeni in da se stanje na veliko področjih pravzaprav neprestano izboljšuje. Knjiga je naletela na burne odzive znanstvenikov, pri čemer so družboslovci Lomborga večinoma zagovarjali, naravoslovci pa kritizirali. Danski odbor za znanstveno nepoštenost, telo v okviru ministrstva za znanost, ga je obtožil zavajanja in napačne interpretacije podatkov. Vendar pa se je Lomborg pritožil in ministrstvo je odločitev odbora preklicalo, postopek pa se je na tej točki ustavil. Knjigo je Lomborg spisal v času, ko je bil zaposlen kot profesor statistike na Univerzi v Aarhusu. Leta 2002, leto po izidu knjige, ga je na novo izvoljeni danski premier Anders Fogh Rasmussen imenoval za direktorja novoustanovljenega inštituta za ocenjevanje okolja. Dve leti pozneje se je Lomborg odločil organizirati Koebenhavnski konsenz (angl. Copenhagen Consensus), projekt, v okviru katerega naj bi ugledni svetovni ekonomisti določali prednostne naloge pri reševanju svetovnih problemov. Na kratko, vprašali so jih: Kako lahko z omejenimi sredstvi storimo največ dobrega za svet? Sklep je bil, da se je daleč najbolj smiselno najprej spopasti s problemi tretjega sveta, kot so nalezljive bolezni in podhranjenost. Ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in s tem za boj proti podnebnim spremembam so se izkazali za daleč najmanj stroškovno učinkovite. Tudi to je Lomborga spodbudilo, da je leta 2007 objavil še eno knjigo, tokrat posvečeno izključno problematiki podnebnih sprememb. Naslovil jo je “Ohladite se” (angl. Cool It), v njej pa opozarja, da je trenutna strategija spopadanja s podnebnimi spremembami obsojena na neuspeh, da se moramo ustaviti in zadevo še enkrat dobro premisliti. Pri tem sicer vseskozi poudarja, da je segrevanje ozračja realen problem, ki ga je z izrabo fosilnih goriv v največji meri povzročil človek, zato ga ne gre uvrščati med tako imenovane klimatske skeptike, čeprav ga velikokrat tlačijo mednje. Lomborg svoje prispevke objavlja v številnih najbolj uglednih svetovnih časnikih, bil je gost Larryja Kinga na CNN-u, revija Time ga je leta 2004 uvrstila na seznam stotih najvplivnejših ljudi na svetu, britanski Guardian pa ga je leta 2008 imenoval za enega od petdesetih ljudi, ki bi lahko rešili svet.

  • Staš Zgonik

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Politika

    Instantni zakoni

    Boštjan Penko je skoraj postal razlog za spremembo zakona o odvetništvu

    Bulmastifi raztrgajo lastnika. Nekaj dni pozneje je že napovedana vložitev zakona o odgovornem lastništvu psov v parlamentarno proceduro. Javnost se zgraža nad ekscesnimi nagradami menedžerjev in članov nadzornih svetov v podjetjih, ki prejemajo državno pomoč. Državni zbor septembra sprejme interventni zakon o dodatnem davku na ekscesna izplačila, ki naj bi veljal celo za nazaj, od začetka lanskega leta.