Staš Zgonik
-
Ko se bolnik po hudi poškodbi glave ali akutni okvari možganov zbudi iz kome (če se), ima več možnosti. Lahko se mu spet povrne zavest. Lahko pa se »zbudi« v vegetativno stanje, stanje budnosti brez zavesti. Bolnik odpre oči, a ne kaže znamenj, da bi se zavedal samega sebe ali okolja, ni zmožen nikakršnega stika z drugimi, pojasnjuje nevrolog dr. Jože Trontelj.
-
21. 1. 2010 | Mladina 3
Vloga moškega v družbi se je z leti vsekakor spremenila. Nismo več tako dominantni, nismo edini, ki prinašamo hrano, medtem ko ženske skrbijo za ogenj. Ženske so prevzele pomembne vloge v družbi, razlike med spoloma se tako v socialnem kot v ekonomskem pomenu nezadržno manjšajo. Dobro, avtorju se to niti ne zdi slabo, a kaj, ko je morda tudi on že »žrtev« tega procesa.
-
14. 1. 2010 | Mladina 2
Če zelo na splošno pogledamo stanje slovenskega okolja, lahko ugotovimo, da niti ni tako slabo. Pitne vode imamo na pretek, lahko se zatečemo v številne koščke neokrnjene narave. Dobro, zrak v mestih nam res dela precej preglavic, a se za zdaj še nihče ni na mestu zgrudil, prav tako pa je še vedno veliko, veliko bolje, kot je bilo pred 20 leti, ko smo gospodinjstva v velikem številu ogrevali s premogom.
-
7. 1. 2010 | Mladina 1
Igor Šoltes: »Nikakor nismo zahtevali neizvedljivih ukrepov.«
> To je lahko subjektivno mnenje. Računsko sodišče mora skladno z zakonom, v primerih, ko revidiranec popravljalnih ukrepov v pomembnem delu ne izvede zadovoljivo, to šteti kot hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja in vložiti poziv za začetek postopka za razrešitev odgovorne osebe. Glede občutka o pretiranem odzivu lahko torej rečemo samo to, da računsko sodišče ne ravna po posameznih občutkih, ampak po...
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Svet
Podnebni vrh v Koebenhavnu (pričakovano) ni prinesel tako želenega pravno zavezujočega globalnega dogovora o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Svetovni voditelji so se dogovrili le, da je potrebno preprečiti dvig svetovne temperature za več kot 2 stopinji Celzija, na morebitni dogovor, ki bi opredeljeval tudi številčne srednjeročne ter dolgoročne zaveze posameznih držav za zmanjšanje izpustov in pa...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Družba
Za radikalno spremembo sistema
Dr. Luka Omladič je asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prepričan je, da za uspešen boj proti podnebnim spremembam v prvi vrsti ne potrebujemo ekonomsko-finančnih zavez, na katerih sta utemeljena tako zdaj veljavni Kjotski protokol kot najverjetnejši prihodnji dogovor iz Koebenhavna, temveč trdno moralno zavezo. Odgovor vidi v temeljiti spremembi produkcijskega načina industrijskega kapitalizma in spoznanju, da sedanji inštrumenti mednarodne politike in mednarodnega prava enostavno niso primerna oblika za reševanje globalne okoljske krize.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Družba
»Eno naslednjih bojišč je prav vaša država«
Declan Hill je kanadski raziskovalni novinar, specializiran za organizirani kriminal. Na univerzi v Oxfordu je doktoriral na temo prirejanja profesionalnih nogometnih tekem. Pred dobrim letom je izdal knjigo »The Fix«, v kateri je opisal delovanje azijskih mafijskih združb, ki so uničile azijski šport in so na pohodu tudi v Evropi, njihove lovke pa segajo vse do najpomembnejših tekem na svetovni ravni. Trdi na primer, da je bil izid tekme osmine finala med Gano in Brazilijo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji pred tremi leti, ki so jo Ganci izgubili z 0 proti 3, prirejen. Ganci so morali izgubiti z več kot dvema zadetkoma razlike.
Z njim smo se pogovarjali nekaj dni po razkritju nemških oblasti, da so po preiskavi v sodelovanju z evropsko nogometno zvezo (Uefa) v Nemčiji in Švici aretirali 17 ljudi, ki so osumljeni prirejanja okoli 200 tekem v številnih nogometnih ligah po Evropi, tudi v Sloveniji, kjer naj bi bilo vprašljivih sedem tekem v prvi slovenski ligi. Celo v Ligi prvakov naj bi bile pod drobnogledom tri tekme. Ta teden so v povezavi s to afero na mejnem prehodu s Hrvaško aretirali tudi prvega Slovenca. -
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Svet
Svet odšteva dneve in ure do podnebnega vrha v Koebenhavnu. Vrstijo se opozorila o nujnosti takojšnjega in odločnega ukrepanja za zmanjševanje človeških izpustov toplogrednih plinov, saj naj bi le to zaustavilo katastrofalne spremembe podnebja, ki naj bi velike dele našega planeta naredile neprimerne za življenje. Zdaj res ni pravi čas za oglašanje tistih znanstvenikov, ki se ne strinjajo s teorijo antropogenega...
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Družba
Vsem je jasno, da čezmerno pitje alkohola ni zdravo. V Evropi zaseda celo tretje mesto na seznamu tveganj za zdravje, takoj za tobakom in zvišanim krvnim tlakom ter pred čezmerno telesno težo in zvišano vrednostjo holesterola. Če bi šlo zgolj za zdravje in počutje (polnoletnega) posameznika, ki pije in ki se je za to zavestno odločil, se pristojni ne bi smeli vmešavati v njegovo zasebnost.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Politika
> Pogajanja vedno pripeljejo do kompromisa, dosegli pa smo vse ključne rešitve, ki so bile za nas zelo pomembne, pri manj pomembnih pa smo lahko bolj popustili. Pomembna je bila naša zaveza o spoštovanju evropskega pravnega reda, tako kar se tiče davčnega položaja skupnega podjetja kot v primeru pridobitve statusa sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Dajanje prednosti obnovljivim virom energije in stigmatiziranje fosilnih goriv sta pripeljala do tega, da se le redkokdo pri nas sploh še spomni, da je bila Slovenija nekoč naftna država oziroma da je to pravzaprav še vedno. Sicer dandanes govorimo o količinah, ki dejansko niso vredne omembe, a pod zemljo bi se lahko skrivalo še marsikaj. In ker bodo vsem prizadevanjem navkljub fosilna goriva še precej časa naš...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Družba
»Če se želiš oviri izogniti, se moraš osredotočiti na pot mimo ovire«
Jernej Stritih je gozdarski inženir, dozdajšnji predsednik uprave nevladne okoljevarstvene organizacije Umanotera, podpredsednik Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRA in član Svetovne komisije za zavarovana območja, sicer pa lastnik podjetja Stritih, ki se ukvarja s svetovanjem v zvezi s trajnostnim razvojem. Na začetku 90. let je bil krajši čas državni sekretar za okolje, pet let pa izvršni direktor Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Vlada ga je na novi položaj imenovala včeraj.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37
Mag. Zoran Kus, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor
Več kot očitno gre za »možgane« ministrstva za okolje in prostor. S področjem okolja se ukvarja že več kot 25 let. Dolga leta je bil dejaven v mariborski mestni politiki, takratnem mestnem izvršnem svetu. Leta 1995 je prišel na ministrstvo za okolje in prostor, kmalu zatem je bil poslan na dodatno izpopolnjevanje v Svetovno banko, leta 1998 pa v Bruselj, na slovensko misijo pri Evropski uniji, kjer je preživel 10 let. »Imel sem priložnost sodelovati pri vstopanju Slovenije v EU, od prvega dne pa vse do konca predsedovanja Slovenije Svetu EU. In za to bogato mednarodno izkušnjo bom večno hvaležen takratnemu ministru za okolje, dr. Pavlu Gantarju.« Domov se je vrnil lani avgusta. »In potem so me našli, kot nekoga izgubljenega, ki se je ukvarjal s politiko, nato pa dolga leta preživel kot nekarierni diplomat v tujini oz. kot strokovnjak za področje okolja.« Ni član nobene stranke, ko je odšel v Bruselj, je moral po njegovih besedah zaradi strokovne nevtralnosti nekako pozabiti na politiko. Minister Karl Erjavec ga je k sodelovanju povabil kot nestrankarskega strokovnjaka, z bogatimi mednarodnimi in pogajalskimi izkušnjami za področje okolja. O svojem delu govori z neverjetnim žarom in energijo, njegove zagnanosti, kar se tiče boja proti podnebnim spremembam, pa se ne bi branil niti Al Gore.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Družba
Že dolgo ni nobena znanstvena raziskava s področja nutricionistike dvignila toliko prahu, kot je to uspelo študiji dr. Alana Dangourja z London School of Hygene and Tropical Medicine in sodelavcev, ki je bila nedavno objavljena v znanstveni reviji American Journal of Clinical Nutrition. Razlog je preprost - primerjali so prehransko vrednost konvencionalno in ekološko pridelane hrane ter ugotovili, da ni dokazov o...
-
3. 9. 2009 | Mladina 35
Članki o učinku placeba se navadno začnejo z anekdoto, najpogosteje s tisto o gospodu Wrightu, prvič zapisano davnega leta 1957 v eni od psihiatričnih strokovnih revij. Ni mu kazalo ravno dobro, rak limfnih žlez je napredoval, na več delih telesa so rasli tumorji, veliki tudi za pomarančo, zdravniki so izčrpali vse znane metode zdravljenja. A sam ni obupal.
-
9. 7. 2009 | Mladina 27 | Družba
Mag. Lucija Perharič, dr. med., vodi oddelek, ki med drugim oblikuje ocene tveganj za zdravje ljudi pri predmetih splošne rabe, večinoma pri otroških igračah, kozmetiki in materialu v stiku z živili. Drugim področjem kemijske varnosti, kot pravi, pa v glavnem le sledijo v strokovni literaturi. Za kaj več namreč nimajo dovolj zaposlenih. Ministrstvo za zdravje jim namreč za področje toksikologije ne plačuje niti enega celega zaposlenega. »Kemikalij pa je v uporabi 100 tisoč,« pikro pripomni. Jim pa ministrstvo za kmetijstvo financira 2,5 zaposlenega, zato se veliko ukvarjajo tudi z oceno tveganj pri kmetijskih pesticidih. V zadnjih dveh letih so se aktivno lotili tudi biomonitoringa, torej določanja vsebnosti kemikalij v telesnih tekočinah in tkivih Slovencev. Za Urad za kemikalije so pripravili strokovni program poteka biomonitoringa. A izvajanje projekta so nato dodelili Institutu Jožef Stefan. »Ta nam do zdaj ni posredoval še nobenih podatkov,« spet pripomni.
-
18. 6. 2009 | Mladina 24 | Družba
Dr. Roman Jerala velja za enega slovenskih pionirjev sintezne biologije. Sintezna biologija je mlada veda, stara le kakih deset let, njeni »izumitelji« pa so pravzaprav računalniški inženirji, ki so se postopke s svojega področja odločili prenesti v biološke sisteme, zato se pogosto uporablja tudi izraz biološki inženiring. Dr. Jerala je kot mentor že trikrat vodil ekipo študentov na tekmovanju v sintezni biologiji iGEM, ki vsako leto poteka na znameniti ameriški univerzi MIT. Z dosedanjih nastopov so dvakrat odnesli glavno nagrado v absolutni konkurenci, leta 2007 pa so prvo mesto osvojili »zgolj« za področje zdravja in medicine, in to v konkurenci tako znamenitih univerz, kot so Harvard, Cambridge, Berkeley ...
-
4. 6. 2009 | Mladina 22 | Politika
Prof. dr. Štrukelj je nekdanji dekan Fakultete za farmacijo, zdaj pa vodi katedro za farmacevtsko biologijo. Deluje kot izvedenec v Evropski farmakopeji, v skupini za farmacevtske biomolekule, ter pri evropski Agenciji za evalvacijo zdravil (EMEA). Je tudi svetovalec ministra za zdravje. Je soavtor več svetovnih patentnih prijav in enega patenta na področju transgenih rastlin, na katerem v Sloveniji spada med pionirje. Pred leti je aktivno sodeloval v razpravi o varnosti gensko spremenjenih rastlin, nato pa se je, kot pravi, zaradi nerazumnega odnosa nevladnih organizacij umaknil.
-
13. 5. 2009 | Mladina 18
Med dogajanjem na svetovnih finančnih trgih in razvojem svetovnega športa v minulem desetletju obstaja precej vzporednic. Višina sredstev v obtoku je vrtoglavo narasla. Plače direktorjev in plače igralcev so poletele v nebo. Podjetja in športna moštva so se bila za rast ali ohranjanje tržnega položaja pogosto prisiljena čezmerno zadolževati.
-
16. 4. 2009 | Mladina 15 | Družba
Skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije je tudi izkoriščanje sonca za proizvodnjo električne energije v zadnjih letih skokovito poraslo. Po podatkih Evropske zveze fotonapetostne industrije (EPIA) se je skupna svetovna inštalirana moč fotonapetostnih modulov v letu 2008 v primerjavi z letom prej povečala za več kot 50 odstotkov, na 15 gigavatov (GW).
-
9. 4. 2009 | Mladina 14
Dr. Borut Bohanec, predstojnik Oddelka za agronomijo...
Do uvajanja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v naše kmetijstvo ima, kot pravi, zelo pozitiven odnos. To je tudi razlog, da je med ekološkimi kmeti in okoljevarstveniki precej nepriljubljen. Po objavi tega intervjuja se bo njegova nepriljubljenost kvečjemu povečala. Nasploh se mu zdi, da je slovensko kmetijstvo, ki ga vse bolj usmerja politika, na katero prek ustvarjanja javnega mnenja vplivajo preslabo obveščeni mediji in premalo poučeni novinarji, ki najraje slišijo najbolj šokantne izjave okoljevarstvenikov, na številnih področjih krepko skrenilo z neke razumne poti.
-
26. 3. 2009 | Mladina 12 | Družba
Dr. Richard S. Lindzen je atmosferski fizik in profesor meteorologije na Massachussets Institute of Technology (MIT). V svoji znanstveni karieri je poučeval tudi na univerzi Harvard, bil med drugim direktor Centra za zemeljsko in planetarno fiziko, je pa tudi ustanovitelj in prvi direktor Nacionalne službe vremenskih satelitov (National Weather Satellite Service).
-
2. 3. 2009 | Mladina 6
Peter Skvarča, argentinski Slovenec, je dolgoletni vodja glaciološkega oddelka argentinskega Inštituta za Antarktiko. Ukvarja se večinoma s spremljanjem vpliva podnebnih sprememb na ledenike na Antarktiki, predvsem na Antarktičnem polotoku, in na jugozahodu Patagonije. »Poveljuje« skupinici štirih raziskovalcev, od katerih sta le dva redno zaposlena na inštitutu.
-
19. 2. 2009 | Mladina 7
Neprijetna (farmacevtska) resnica
Velika farmacevtska podjetja, ki razvijajo nova zdravila (t. i originatorje), namerno zavirajo in zavlačujejo vstop proizvajalcem konkurenčnih - generičnih - zdravil na tržišče, četudi je patent za zdravilo že potekel. To je ključna ugotovitev preliminarnega poročila o omejevanju konkurence med farmacevtskimi podjetji, ki ga je konec novembra predstavila Evropska komisija.
-
29. 1. 2009 | Mladina 4
Dr. Niklas Boström je švedski filozof z obsežnim znanjem iz fizike, nevrotehnologije, matematične logike in umetne inteligence, ki si je zaradi kariere v angleško govorečem svetu nadel temu primerno poenostavljeno ime. Vodi Inštitut za prihodnost človeštva, ki je del Fakultete za filozofijo na Oxfordski univerzi, na kateri seveda tudi predava kot redni profesor. Preden se je preselil v Anglijo, so njegova predavanja poslušali študenti na ameriškem Yalu. Meni, da obstaja nemajhna možnost, da bomo prihodnost, ki jo danes označujemo za »daljno«, dosegli že v tem stoletju. Prepričan je, da bo naravna človeška evolucija s tehnološkim razvojem postajala vse manj pomembna. Ne bi ga presenetilo, če bi izvedel, da živi v simulirani realnosti.
-
> Očitno je šlo za politični spor in ne samo za poslovnega, saj so imeli glavno besedo v pogajanjih politiki. Vprašanja cene zemeljskega plina in cene tranzita, še posebej pa vprašanje tehnološkega plina za pogon kompresorjev, so povsem komercialna, so pa seveda zelo primerna, če jih hoče katera od vpletenih strani izkoristiti v politične namene.
-
Ste kdaj po polnoči, ko niste mogli zaspati ali pa ste se ravno vrnili s kakšne zabave in se vam še ni dalo v posteljo, prižgali televizor? Ali pa ste med tistimi, ki brez prižganega televizorja ne morejo zaspati? Potem gotovo poznate Dnevnik dežel oziroma Dnevnik zamejske televizije, kot ga naša javna RTV-hiša napoveduje v svojem sporedu. Tisto informativno oddajo, ki je ponavadi na sporedu med eno in drugo uro...
-
»Ta kriza je lekcija iz korupcije«
> Ko gredo podjetja ali države skozi težke čase, smo ljudje dovzetnejši za zaznavanje koruptivnih ravnanj. V času gospodarske prosperitete pa se poveča toleranca do morebitnih zlorab. Ko gre vsem dobro, ljudje velikokrat izgubijo občutek za potrebe družbe kot celote. Šele ko se razmere poslabšajo, začnejo spet posvečati pozornost porabi svojega (davkoplačevalskega) denarja.
-
8. 1. 2009 | Mladina 1
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je slovenska “ambasadorka” boja proti podnebnim spremembam. Za Slovenijo pomeni to, kar pomeni nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore za ves svet. S to razliko, da je mnogo bolj znanstveno podkovana in da je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC). Večletno pojavljanje v medijih je njen nastop dodobra izpililo. V boju proti podnebnim spremembam zagovarja radikalno ukrepanje, tudi zaostritev kazenske zakonodaje in zaračunavanje vseh naravnih dobrin, ki se nam danes zdijo samoumevne in za katere se nam zdi nepojmljivo, da bi zanje plačevali. Še nedavno je odločno zavračala možnost vstopa v politiko. Danes je pripravljena premisliti.
