Staš Zgonik
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Družba
Mateja Štirn: »Čustvena higiena je ravno tako pomembna kot higiena rok«
Ena najhujših preizkušenj nenadne ustavitve življenja, kot ga poznamo, bo ohranjanje duševnega miru. Naenkrat se ne smemo več družiti s prijatelji, družine ne smejo več obiskovati starih staršev, otroci se ne smejo igrati z vrstniki. Vsakodnevni ritem večine ljudi je porušen. Če k temu dodamo še skrb za gospodarski položaj, na katerega bo popolno zamrtje storitvenega sektorja nedvomno močno vplivalo, dobimo idealen recept za množične duševne stiske.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Družba
Franc Strle: »Uspeh bi bil, če bi se število okuženih v maju začelo bistveno zmanjševati«
Akademik dr. Franc Strle je eden najbolj izkušenih slovenskih infektologov. Skoraj 15 let je vodil infekcijsko kliniko. Danes je vodja Centra za klinične raziskave ljubljanskega kliničnega centra, pri odzivanju na epidemijo novega koronavirusa pa pomaga s svojim znanjem in izkušnjami.
-
Virusni izbruh v dobi viralnih informacij
Glede na podatke, ki so bili na voljo v sredo, se epidemija novega koronavirusa na Kitajskem umirja. Novih primerov je iz dneva v dan manj. Medtem pa število primerov v Italiji, v naši bližnji soseščini, skokovito narašča. Prve primere okužbe zaznava vse več evropskih držav, tudi naši sosedi Avstrija in Hrvaška. Izbruhi se že začenjajo tudi na drugih celinah. Skupno število primerov je preseglo 80 tisoč. Virus je trenutno uradno poimenovan sars-cov 2, bolezen, ki jo povzroča, pa covid-19.
-
Tatjana Avšič Županc: »V zvezi z virusi je treba ukrepati spoštljivo, ne pa panično«
Novi koronavirus, poimenovan sars-coV2, je sedmi iz družine koronavirusov, ki lahko okuži ljudi. Štirje so z nami že dolgo in povzročajo običajna prehladna obolenja v zimski sezoni. Kot pravi dr. Tatjana Avšič Županc, si je okužbo z enim od teh novembra diagnosticirala tudi sama. Naslednja dva, virusa, sars in mers, sta bila odgovora za vsak svoj izbruh v letih 2003 v Aziji in 2012 na Bližnjem vzhodu. Naravni gostitelji obeh so netopirji, na človeka pa sta preskočila prek cibetovk v primeru sarsa in enogrbih kamel v primeru mersa.
-
Predstavniki obrobne stranke Za zdravo družbo so ta teden v državni zbor dostavili zakonski predlog za odpravo obveznega cepljenja, podkrepljen s 5000 podpisi volivcev. Jedro stranke sestavljata dva politologa, nekdanji generalni sekretar na šolskem ministrstvu in navdušenec nad tradicionalno indijsko medicino Gregor Kos in Valentina Flander, nekdanja vodja kabineta predsednika republike Janeza Drnovška.
-
Slovenija je, kar se tiče ločenega zbiranja in nadaljnjega sortiranja odpadkov, zgodba o uspehu. Delež ločeno zbranih odpadkov je med višjimi v EU, prav tako smo med vodilnimi po deležu recikliranih odpadkov. A ta zgodba o uspehu ima napako – sami nismo sposobni poskrbeti za tiste ločeno zbrane in sortirane odpadke, ki jih ni mogoče ali pa ki se finančno ne splačajo reciklirati. Nimamo namreč zadostnih zmogljivosti za njihovo dokončno odstranitev. Ker jih v skladu z evropsko zakonodajo ne smemo več odlagati na odlagališčih, je edina rešitev odstranitev s pomočjo sežigalnic. Teh pa je v Sloveniji premalo, da bi zadostile potrebam.
-
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pred dvema tednoma potrdili, da nameravajo predlagati razširitev programa brezplačnega cepljenja proti gripi. Zdaj je cepljenje proti sezonski gripi, ki sicer stane 14 evrov, brezplačno zgolj za starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice in zdravstvene delavce. Ta teden so predstavili podrobnosti predloga.
-
Letošnja sezona gripe naj bi po napovedih strokovnjakov v kratkem dosegla vrhunec. V preteklih tednih je dodobra zdesetkala številne šole in vrtce, v nekaterih oddelkih je manjkala tudi več kot polovica otrok. »To lahko naredi samo gripa,« pravi strokovni direktor Pediatrične klinike in infektolog dr. Marko Pokorn, ki jo označuje za idealno biološko orožje. V lekarnah je začelo primanjkovati najbolj uporabljanih zdravil za zniževanje telesne temperature pri otrocih. Zdaj naj bi bili na vrsti še starši in stari starši, ki so na vse te bolne otroke pazili.
-
Miroslav Petrovec: »Imamo vse podatke, da se lahko z epidemijo uspešno spopademo«
Najnovejši podatki o širjenju novega koronavirusa na Kitajskem se zdijo precej skrb zbujajoči. V sredo je bilo po uradnih podatkih potrjenih že šest tisoč okužb, umrlo je 132 ljudi. To pomeni, da ima virus očitno nižjo smrtnost v primerjavi s sarsom, koronavirusom, ki je na Kitajskem izbruhnil leta 2003, a je hkrati precej bolj nalezljiv, saj število okuženih tokrat narašča bistveno hitreje. Okužbe so doslej zaznali v 17 državah, tudi v Nemčiji in Franciji. V sredo so prvi sum na okužbo zaznali tudi v Sloveniji, a so ga laboratorijske preiskave na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski Medicinski fakulteti ovrgle.
-
Največja predavalnica ljubljanske filozofske fakultete je bila prejšnjo sredo skoraj premajhna za vse, ki so želeli prisostvovati filozofskemu dvoboju o evtanaziji. Soočila sta se dr. Igor Pribac in dr. Borut Ošlaj, profesorja z istega oddelka fakultete z diametralno nasprotnimi stališči do vprašanja pomoči pri končanju življenja.
-
21. 1. 2020 | Svet
Število okuženih z novo vrsto virusa, ki povzroča pljučnici podobno obolenje, se je včeraj na Kitajskem že približalo številki 300. Nacionalna zdravstvena komisija je včeraj prav tako potrdila, da so zabeležili prve prenose virusa s človeka na človeka. Prej je namreč veljalo, da so se oboleli okužili ob obisku ribje in divjačinske tržnice v mestu Wuhan, kjer so prve primere zabeležili konec lanskega leta, zato gre sklepati, da so primarni gostitelj virusa živali. Zdaj pa so potrdili prve primere, ki jih ni mogoče neposredno povezati z obiskom tržnice, med drugim tudi več primerov okužb medicinskega osebja. Do zdaj so zaradi okužbe umrli štirje ljudje.
-
Z novim letom so se številnim komunalam po Sloveniji iztekle pogodbe za odvoz komunalnega blata, ostanka po čiščenju odpadnih voda v čistilnih napravah. Ker pri nas tega odpadka zaradi vsebnosti nekaterih spojin, denimo težkih kovin, po zakonu ni dovoljeno odlagati, so do zdaj prek javnih naročil izbrani prevzemniki odpadno blato vozili na Madžarsko. Ta je dolga leta zelo velikodušno sprejemala ne samo slovensko, temveč tudi hrvaško blato, in ga zaradi nekoliko manj stroge zakonodaje uporabljala za rekultiviranje površin, saj iz njega sčasoma nastane kakovostna prst.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Družba
Zdravilni učinki brez zadetosti
Je vaš imunski sistem oslabljen in ste dovzetni za obolenja? Trpite zaradi različnih vnetij? Ste živčni, vedno pričakujete slabe novice, premlevate slabe scenarije? Si želite boljše koncentracije in pripravljenosti na stres? Imate povečano tveganje bolezni srca in ožilja? Vas mučijo pogoste slabosti, različne alergije ali srbeča koža? Ste utrujeni? Ponoči ne morete zaspati, čez dan pa ste brez energije? Imate težave zaradi bakterijskih okužb? Zaznavate boleče krče v mišicah, ki se pojavljajo tudi med spanjem?
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Družba
Kaj o problematiki poteka kanalizacije po vodovarstvenem območju pravijo strokovnjaki?
Ljubljana je sredi projekta nadgradnje sistema ravnanja z odpadno vodo, ki sega tudi zunaj meja mestne občine. Dodanih naj bi bilo 130 kilometrov novih kanalizacijskih vodov. Načrtujejo, da bodo na Centralno čistilno napravo Ljubljana v Zalogu priključili večino gospodinjstev, ki imajo bodisi greznice bodisi so odvisna od čistilne naprave na Brodu, ki je zaradi rasti poselitve v severozahodnem delu Ljubljane že danes premajhna za vse potrebe. Prav tako naj bi odpadna voda v Zalog pritekala tudi iz sosednjih občin Medvode in Vodice. Čistilna naprava na Brodu bo v sklopu tega projekta ukinjena in spremenjena v zadrževalni bazen za odpadno vodo, tega pa naj bi z dolgim cevovodom povezali z Zalogom. Ta cevovod, zloglasni kanal C0, bo med Brodom in Ježico prečkal strogo varovano vodovarstveno območje, pod katerim podzemni tok reke Save napaja največjo ljubljansko vodarno v Klečah. To pa v zadnjih mesecih sproža vse več negodovanja in opozoril o grozeči ekološki katastrofi. Morebitno puščanje kanala zaradi nepredvidenih mehanskih poškodb bi namreč lahko ogrozilo enega najboljših vodnih virov v Evropi, kjer lahko neoporečna voda do pip še vedno priteče brez kakršnekoli predhodne obdelave.
-
26. 11. 2019 | Družba
Otroška slikanica o pomembnosti cepljenja
Petletna Nežka je na poti k zdravnici. Mama pravi, da se gresta cepit, Nežka pa ni najbolj navdušena, ker ne razume, zakaj sploh mora k zdravnici, če pa ni bolna. A mama jih razloži, da bo zaradi cepljenja v njej nastala armada malih vojščakov, ki bodo njeno zdravje varovali kakor grad, v katerem živi najlepša princesa. Bolezni se bodo tako bale, da bodo hitro zbežale.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
Gregor Starc, profesor športne vzgoje: »Javni prostor je treba vrniti otrokom«
Dr. Gregor Starc je profesor na ljubljanski Fakulteti za šport. Že 12 let je vodja programa SLOfit, sistematičnega spremljanja telesnega in gibalnega razvoja šolajočih se otrok. Gre za že skoraj 40 let neprekinjeno trajajoč projekt, ki ga je leta 1982 zagnal legendarni profesor Janko Strel in je dolga leta nosil večini bolj znano ime »športnovzgojni karton«. Tudi večina staršev današnjih osnovnošolcev se verjetno z nostalgijo, morda pa tudi s kančkom nelagodja spominja vese v zgibi, skoka v daljavo z mesta in drugih disciplin, v katerih je bilo treba pokazati svoje sposobnosti. Vsi zbrani rezultati pa sestavljajo svetovno edinstveno in neprecenljivo zbirko podatkov, ki strokovnjakom omogoča izjemen vpogled v telesne značilnosti pripadnikov različnih generacij.
-
11. 11. 2019 | Družba
Prejšnji teden je 11 tisoč svetovnih znanstvenikov objavilo skupno opozorilo o nevarnosti, ki jih prinaša ignoriranje nujnosti ukrepanja. V pozivu, objavljenem v znanstveni reviji BioScience so med drugim zapisali, da je podnebna kriza že tu in da se stanje poslabšuje hitreje od predvidevanj večine znanstvenikov, to pa ogroža številne ekosisteme in tudi usodo človeštva.
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Družba
David L. Katz, profesor prev. medicine: Veganska prehrana je precej bolj zdrava, kot meni večina
Dr. David L. Katz je strokovnjak za preventivno medicino in vodja Centra za preventivne raziskave, ustanovljenega pri javnozdravstveni fakulteti znamenite Univerze Yale. Je avtor številnih knjig in člankov o prehrani, njegovo osrednje sporočilo pa je, da neskončne razprave o podrobnostih optimalnih načinov prehranjevanja in nenasitna popkulturna fascinacija z grešnimi kozli in čudežnimi rešitvami odvračajo pozornost od dobro znanih temeljev zdravega prehranjevanja. V Ljubljano je prišel predavat na mednarodno nevroznanstveno konferenco, ki jo je pripravilo slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Družba
Na Obali se ukvarjajo z vprašanjem, kako zagotoviti zadosten vir pitne vode za svoje potrebe, prebivalci Ljubljane pa se lahko pohvalijo, da imajo vode v izobilju. Iz vodnih vrtin na območju Ljubljanskega polja vsako sekundo v povprečju priteče 1000 litrov vode. Ob izkoriščeni polni zmogljivosti, ob vključitvi vseh črpalk v vrtinah, bi je lahko načrpali desetkrat toliko. Največja zmaga pri tem pa je dejstvo, da voda do pip prebivalcev glavnega mesta praviloma priteče povsem neobdelana. Malo prestolnic na svetu se lahko pohvali s takšnim luksuzom.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Družba
Dr. Gabrijela Simetinger je zaposlena v splošni bolnišnici Novo mesto, kjer dela kot ginekologinja in porodničarka. En dan na teden pa namenja svoji seksološki ambulanti, kamor po nasvet in morebitno terapijo pridejo ženske s težavami v spolnosti. Največ dela ima s spreminjanjem zakoreninjenih prepričanj in družbenih dogm o spolnosti, ki ženske in njihove partnerje zaradi nezmožnosti doseganja vseh visokih pričakovanj pogosto spravljajo v stisko.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Družba
Rejci drobnice na planinah v okolici Kobarida so na robu obupa. V minulega pol leta je volk na območju pašne skupnosti Starijski vrh pokončal že 17 ovac, 39 jih pogrešajo. Prejšnji teden se je napad volka, ki se glede na obnašanje in napade niti podnevi ne boji ljudi, zgodil še na bližnji planini Bošca. Tam je napadel čredo koz in eno pokončal, še eno pa poškodoval. Za rejce je bil to nov udarec, ki pa jim je prinesel tudi nove zaveznike v zahtevi po odstrelu problematičnega volka. Napadene koze so predstavnice edine slovenske avtohtone pasme – drežniške koze.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Družba
Ljubljana, najbolj pregreto mesto na svetu?
Najvišje dnevne temperature bodo julija 2050 v Ljubljani za osem stopinj višje v primerjavi s povprečjem obdobja med letoma 1970 in 2000. Tako v članku v znanstveni reviji PloS One, objavljenem prejšnji teden, trdijo raziskovalci s švicarske tehniške univerze ETH. Da bi jasno in razumljivo predstavili podnebne spremembe, ki nas čakajo, so se odločili analizirati pričakovane spremembe podnebja v 520 največjih svetovnih mestih in prestolnicah.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Simon Zajc, minister za okolje in prostor: Okolje bo moralo rasti na račun kapitala
Simon Zajc, v prejšnjem sklicu parlamenta poslanec SMC, položaj okoljskega ministra zaseda dobre tri mesece. Nadomestil je Jureta Lebna, ki je v pol leta ministrovanja pridobil ugled najučinkovitejšega ministra vlade Marjana Šarca, nato pa odstopil zaradi obtožb v zvezi z naročilom makete drugega tira. Zajc, ki je to polovico leta preživel na položaju Lebnovega državnega sekretarja, naj bi predstavljal zagotovilo, da se bo delo na okoljskem ministrstvu nadaljevalo na enak način. Z Lebnom sta prijatelja in se redno slišita po telefonu.
-
3. 7. 2019 | Družba
"Ne glede na stereotipe s staranjem ne postajamo vedno bolj enaki, ampak vedno bolj različni"
Zdravstvena oskrba starejših bo zaradi staranja prebivalstva postajala vse pomembnejši in obsežnejši del javnega zdravstva. Vse pomembnejše postaja ohranjanje samostojnosti v visoki starosti. Pomembno vlogo pri tem bo igrala geriatrija. Od leta 2013 v ljubljanski bolnici Petra Držaja deluje Center za geriatrično medicino. Vodi ga Gregor Veninšek. "K nam naj bi bili sprejeti posamezniki, ki so praviloma starejši od 75 let in multimorbidni, s prekarnim funkcionalnim stanjem in iz prekarne socialne situacije, pri katerih je treba storiti vse, da jih spet opolnomočimo in jih vrnemo v samostojno življenje."
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Družba
Na Vrhu nad Želimljami, manj kot 30 kilometrov iz Ljubljane, je v zgodnjih jutranjih urah medvedka v družbi dveh mladičev na domačem vrtu napadla 80-letno gospo in jo poškodovala. Za povrhu se je incident zgodil 50 metrov od hiše nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna, varnostna kamera, pa je medvedjo družino posnela tik pred napadom.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Družba
Hitri vlaki v počasni Sloveniji?
Ko se z avtomobilom peljete po avtocesti med Milanom in Torinom, mimo vas nekajkrat na uro švigne hitri vlak, katerega proga je speljana vzporedno z avtocesto. Tudi če vozite krepko nad predpisano hitrostno omejitvijo, bo vlak brez težav švignil mimo vas. Za 126 kilometrov dolgo pot potrebuje pičlih 45 minut. Celoten odsek proge so končali leta 2009, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov.
-
21. 6. 2019 | Mladina 25 | Družba
Dr. Jonas Sonnenschein zadnje leto z družino živi v Sloveniji. Je Nemec, poročen s Slovenko, ki jo je spoznal med študijem na Švedskem. Kljub bivanju v Sloveniji je še vedno zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo Univerze v Lundu.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Družba
Do leta 2020 bi morali v Sloveniji 25 odstotkov vse porabljene energije pridobiti iz obnovljivih virov. K temu smo se zavezali na ravni Evropske unije. Trenutno delež obnovljivih virov znaša 21,5 odstotka. Izpolnitev zastavljenega cilja je misija nemogoče. V zadnjem desetletju nam je delež uspelo povečati za pičlo odstotno točko.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Družba
Dr. Dušan Plut: Zagovarjanje jedrske energije je skrajno neetično
Današnji nabor političnih strank se praviloma do jedrske energije ni pripravljen jasno opredeljevati. Pri vprašanju gradnje drugega bloka večinoma zagovarjajo izvedbo referenduma, nobena od strank pa glasno ne zagovarja zaprtja obstoječe jedrske elektrarne v Krškem. Včasih je bilo drugače. In nekdanji predsednik Zelenih dr. Dušan Plut glede nasprotovanja jedrski energiji tudi danes ni spremenil mnenja.
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Družba
Ljudje smo po zaslugi napredka v medicinski tehnologiji vedno bolj obveščeni o svojem zdravstvenem stanju in potencialnih tveganjih. Na voljo imamo kopico preiskav, od genskih testiranj do presejalnih testov, s katerimi naj bi si zagotovili čim več informacij, na podlagi katerih bi lahko pravočasno ukrepali in preprečili poslabšanje zdravja. Nismo pa še osvojili strategij za racionalno spopadanje s temi informacijami, zato lahko novodobna obveščenost pogosto naredi več škode kot koristi. Poleg tega se z vedno večjimi možnostmi poseganja v naša telesa odpira kopica drugih etičnih vprašanj.
