Staš Zgonik
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Družba
Italija je v zadnjih letih postala eno od žarišč zavračanja cepljenja. Precepljenost je upadla pod kritično mejo, začeli so se vrstiti izbruhi nalezljivih bolezni. V zadnjem letu so po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni zabeležili več kot dva tisoč primerov ošpic, največ med vsemi članicami Evropske unije. Italijanske oblasti so bile prisiljene zaostriti cepilsko zakonodajo, med drugim s prepovedjo vpisa necepljenih otrok v javne vrtce.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Družba
Požari v objektih za ravnanje z odpadki so v zadnjih dveh letih v Sloveniji postali stalnica. Nazadnje je prejšnji teden zagorelo v skladišču odpadkov družbe Publicus v Suhadolah pri Komendi. Zagorelo je okoli 2000 ton tako imenovane lahke frakcije odpadkov, ki jih je Publicus začasno skladiščil in ki čakajo na odvoz na sežig v tujino. Kot so po požaru ugotovili inšpektorji, podjetje za več kot petkrat presega količino odpadkov, ki jo glede na okoljevarstveno dovoljenje lahko skladiščijo na območju. Prav preprečevanje pretiranega kopičenja odpadkov je eden ključnih ukrepov za varstvo pred požarom.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Družba
Dr. Andrej Simončič je eden najboljših poznavalcev kmetijstva in prehranske verige v Sloveniji. Je dolgoletni direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, najpomembnejše znanstvene ustanove s področja kmetijstva v državi. Lani jeseni ga je vlada imenovala za predsednika Sveta RS za kmetijstvo. Je pa tudi v upravnem odboru Evropske agencije za varno hrano (EFSA) s sedežem v Parmi. Na raziskovalnem področju se ukvarja predvsem s pesticidi oziroma, kot nas takoj popravi, s fitofarmacevtskimi sredstvi.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Družba
Mura je zadnja večja slovenska reka, ki je še ni »zasužnjila« energetika. Drava, Sava in Soča v spodnjem toku so se bolj kot ne spremenile v niz akumulacijskih jezer. Zamisel, da bi vpregli tudi Muro, je stara že več desetletij. V 80. letih prejšnjega stoletja so energetiki sprva načrtovali celo verigo 12 hidroelektrarn, a so načrti najprej zastali zaradi množičnega nasprotovanja lokalnega prebivalstva, nato pa so v letih po osamosvojitvi za nekaj časa popolnoma zamrli.
-
2. 4. 2019 | Družba
Od nedelje smo spet na poletnem času. Glede na najnovejše napovedi iz Bruslja je bil to predzadnji premik ure na poletni čas. Prakso premikanja ure naj bi namreč dokončno ukinili leta 2021. In glede na načrte državnih uradnikov naj bi v Sloveniji ostali na zimskem času. Ne zato, da bi zanalašč kljubovali državljanom, ki so se v anketi Evropske komisije prepričljivo izrekli za stalen poletni čas. In tudi ne zato, da bi ugodili strokovnjakom za spanje, ki so se zavoljo javnega zdravja zavzeli za ohranitev zimskega časa. Pač pa preprosto zato, ker je zimski čas naš standardni čas, ki ustreza našemu geografskemu položaju.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba
Odkar je konoplja pred nekaj leti prodrla v zavest neozdravljivo bolnih kot potencialno univerzalno zdravilo za najrazličnejše težave, si zdravniki na vse pretege prizadevajo omejiti rabo pripravkov iz nje na tiste bolnike, za katere so z dovolj veliko verjetnostjo prepričani, da jim bodo dejansko pomagali.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba
»Kdo drug pa še lahko z robotom strelja sredi Ljubljane?«
Na obronkih Ljubljane, na poti iz Sostrega proti Podlipoglavu, rahlo odmaknjen od glavne ceste in skrit za družinskimi hišami stoji štab policijske enote za protibombno zaščito. Če vhoda na dvorišče ne bi varovala zapornica in če ne bi ob njej stala policijska stražarnica, bi zlahka pomislili, da gre za kakšno kmetijo.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Družba
Ko se bodo danes, v petek, opoldne po vsem svetu na ulice odpravili mladi, ki bodo zahtevali odločnejše ukrepanje proti podnebnim spremembam, bodo zahtevali zgolj tisto, na kar znanstveniki opozarjajo že več desetletij. S tega vidika so njihove zahteve vse prej kot radikalne, lahko bi celo rekli, da gre za najosnovnejše ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnje dolgoročno življenje na našem planetu. A hkrati se je treba zavedati, da so spremembe, h katerim kličejo znanstvena spoznanja, za današnji globalni družbeni sistem še kako radikalne. Na kratko povedano je glede na znanstvene ugotovitve trenutni način življenja nezdružljiv z dolgoročnim obstojem civilizacije, kot jo poznamo danes.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Družba
Biserka Marolt Meden: Za nasprotnike evtanazije je pomembno, da so se pojavili ljudje z imeni
Pravi čas je zelo relativna oznaka. Marsikomu in konkretno tudi meni se zdi že skrajni čas. Za javno razpravo in nasprotnike evtanazije pa je pomembno, da so se v zadnjem času pojavili konkretni ljudje z imeni in priimki: z neznosnimi bolečinami, hudo neozdravljivo boleznijo ali pa takšno kakovostjo življenja, da temu ne moremo več reči tako. Sandra Pertoci, Alenka Čurin Janžekovič, akademik Janko Pleterski.
-
Jure Leben za Mladino: Odgovoren sem, da se je projekt drugega tira premaknil z mrtve točke
Priprave na intervju z ministrom Juretom Lebnom so potekale kot po scenariju slabe nadaljevanke. Po večmesečnem dogovarjanju smo za pogovor določili prejšnji petek, dan po oddaji Tarča na TV Slovenija o maketi drugega tira, po kateri so ministru zaradi nezadovoljivih pojasnil o njegovi vpletenosti mnogi napovedali skorajšnji konec ministrovanja. Na intervjuju o tem še ni želel veliko povedati. Zatrjeval je, da je osredotočen na trenutno ministrsko funkcijo. Še v nedeljo je kazalo, da bi se lahko izvlekel, saj se mu premier Marjan Šarec, ki njegovo delo zelo ceni, še ni bil pripravljen odreči. A pritisk je naraščal in po novici, da je proti njemu vložena kazenska ovadba in da je policija preiskavo razširila tudi nanj, je v sredo zjutraj premieru vendarle ponudil svoj odstop. Za nameček je to storil kar iz bolnišnice, kjer okreva po operaciji zaradi zloma noge. Še isti dan popoldne je premier s težkim srcem odstop sprejel, hkrati pa napovedal, da je v primeru, da bi Lebna policijska preiskava oprala krivde, z njim spet pripravljen sodelovati in da bo na ministrstvu za okolje zahteval nadaljevanje načina dela, ki ga je vpeljal Leben.
-
Amy Klobuchar, slovenskega naroda pravnukinja in demokratska kandidatka za predsednico ZDA
Ko se je na vroč poletni dan leta 1985 ameriški novinar slovenskega rodu Jim Klobuchar skupaj s hčerko Amy na kolesu vzpenjal proti prelazu Ljubelj, mu je v glavi odzvanjala slovenska narodna pesem Čez tri gore. Govori o mladcu, ki mora premagati številne ovire, da pride do izbranke. »Če je bil prelaz Ljubelj le prva od treh gora, je to hudo visoka cena za poljub ljubljene osebe in porcijo prekajene klobase,« je zapisal v potopisnem članku, ki je tistega leta v šestih nadaljevanjih izšel v časniku Minneapolis Star and Tribune, pri katerem je bil zaposlen. Cilj njunega popotovanja je bil spoznati deželo, iz katere so se Jimovi stari starši izselili v ZDA, in obiskati kraje, kjer bi lahko našla še živeče sorodnike.
-
Samovozeči avto na slovenskih cestah
Univerza v Surreyju v Veliki Britaniji je decembra lani na portalu YouTube objavila video, v katerem hvalijo svoje znanje s področja povezovanja tehnologije prenosa podatkov in samovozečih vozil. V njem je tudi nekajsekundni kader, ki prikazuje električni avtomobil Tesla, ki brez voznika na vozniškem sedežu vozi po prometni Dunajski cesti v Ljubljani mimo Bežigrajskega stadiona.
-
Gert-Jana Oskama, danes 35-letnega Nizozemca, je pred osmimi leti na Kitajskem med kolesarjenjem zbil avto. Od takrat je bil zaradi poškodbe hrbtenjače priklenjen na invalidski voziček. »Zdravniki so mi povedali, da nikoli več ne bom mogel hoditi.« Običajna rehabilitacija mu ni pomagala. Po 50 terapijah so zdravniki sklenili, da upanja na izboljšanje ni.
-
Prejšnji teden je poljska komercialna televizija TVN24 predvajala prispevek svoje raziskovalne novinarske ekipe, ob katerem se je zmrazil večji del Evrope. Novinar, ki je konec lanskega leta tri tedne pod krinko delal v klavnici v bližini Varšave, je namreč posnel nočno klanje bolnih živali, ki niso mogle niti stati na nogah. Veterinar, ki bi moral biti po pravilih ves čas navzoč, pa je zjutraj le podpisal papirje, češ da so bile živali neoporečne, meso pa primerno za prodajo.
-
Od leta 2009 je v Sloveniji na voljo brezplačno cepljenje proti okužbi s humanim papiloma virusom (HPV). Gre za pogosto spolno prenosljivo okužbo, ki je v večini primerov sicer prehodnega značaja; če traja daljši čas, pa lahko vodi v nastanek predrakavih sprememb in v končni fazi do raka. Najpogosteje pride do raka materničnega vratu pri ženskah, lahko pa tudi raka na spolovilih, na žrelu ali v ustni votlini pri obeh spolih. Okužba s HPV je globalno vpletena v 9 odstotkov rakavih obolenj pri ženskah in v en odstotek pri moških.
-
Poslanec SDS Branko Grims v boju proti migracijam kategorično zavrača vse argumente o potrebi po zmerni migracijski politiki. Posebej pa mu v zadnjem času pritisk dvigne povezovanje povečane stopnje migracij s podnebnimi spremembami. Decembra lani je na okrogli mizi o migracijah v Kranju izrekel zdaj že legendarne besede: »Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž. Sem geolog in vem, da temu ni tako. Zemlja se v resnici ohlaja. Črni panter, simbol Karantanije, je izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, saj je črni panter bil navajen na bolj toplo podnebje.«
-
Čas je, da v Sloveniji uzakonimo možnost evtanazije
Tatjana Kocijan od lanskega januarja živi v prijetni kotni sobi novejše zgradbe Doma starejših občanov Vič-Rudnik na Bokalcah, skoraj tik ob ljubljanski obvoznici. Čeprav upokojeni profesorici geografije glava deluje kot mladenki, je presodila, da bi težko še naprej sama skrbela zase. »Imam Parkinsonovo bolezen. Tresem se, neštetokrat mi je slabo, vrtoglavice imam.«
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Družba
Dokončni obračun z virusom HIV
Pred tremi leti je Francija postala prva država na svetu, ki je omogočila javno financiranje zdravila za preprečevanje okužbe z virusom HIV. Gre za zdravilo s tržnim imenom Truvada, ki združuje dve protiretrovirusni zdravili in ki ga zdravniki že dalj časa predpisujejo za zdravljenje oseb, okuženih z virusom HIV. Uporabo zdravila Truvada za predizpostavitveno zaščito (angl. Pre-Exposure Prphylaxis oz. PrEP) je leta 2016 odobrila tudi Evropska agencija za zdravila.
-
30. 11. 2018 | Mladina 48 | Družba
Športna vzgoja je skupaj z likovno in glasbeno vzgojo nekoč sestavljala trojček tako imenovanih vzgojnih predmetov. Predmetov, ki v nasprotju z drugimi niso bili ocenjeni s številkami od 1 do 5, temveč s tristopenjsko besedno oceno: manj uspešno, uspešno in zelo uspešno. Veljali so za vsaj nekoliko manj »resne«, v primerjavi s siceršnjim poukom so ponujali nekakšno sprostitev. Tak sistem ocenjevanja je veljal vse od leta 1975 do uvedbe devetletke. »Ob uvedbi spremembe je stroka govorila o humanizaciji športne vzgoje, saj je bilo pri športni vzgoji kar nekaj negativnih ocen, a pretežno zato, ker so učitelji pogosto ocenjevali vedenje otrok, kot so prisotnost pri pouku, prinašanje opreme, ne pa njihovega znanja. Tudi materialne razmere za športno vzgojo so bile na veliko šolah precej slabe, zato so se učenci izogibali vadbi,« razlaga dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Družba
Okoljski minister Jure Leben je ta teden sprejel odstop direktorja Agencije za okolje (ARSO) Jožka Kneza, ki ga je ta ponudil po sestanku z ministrom. Razlog: Knez ni ustrezno ukrepal ob pritiskih, ki so jih bili zaposleni na ARSO vse od pomladi deležni v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj za nadaljnji razvoj operacije črpanja zemeljskega plina v Petišovcih.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Družba
Gorazd Kavšek, predstojnik ljubljanske porodnišnice
Hrvaško pretresajo izpovedi več sto žensk o grozljivih bolečinah in ponižanjih, ki so jih morale zaradi odrekanja protibolečinskih sredstev pretrpeti med porodi in ginekološkimi posegi. In tudi na slovenskih družbenih omrežjih so se začela kopičiti pisma, v katerih ženske opisujejo negativne izkušnje pri odnosu in obravnavi medicinskega osebja v porodnišnicah.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Družba
"Podatki so nova nafta. Kdor ima dostop do podatkov, lahko rešuje probleme."
Marko Grobelnik je na Institut Jožef Stefan, kjer domuje njegov Laboratorij za umetno inteligenco, ob dogovorjeni uri prišel še vidno utrujen. Dan prej se je namreč vrnil z ene od rednih službenih poti v ZDA, kjer se je sestal s predstavniki poslovnega medija Bloomberg, ki se že več let zanaša na v Sloveniji razvite rešitve za avtomatizirano zaznavo relevantnih svetovnih dogodkov.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Družba
Slovenija je lahko, kar se tiče šolske prehrane, zgled marsikateri državi v razvitem svetu. Tudi v precej bogatejših državah si morajo otroci hrano kupovati sami ali pa si jo prinesti od doma. V Sloveniji je z zakonom o šolski prehrani vsakemu učencu v okviru javne službe zagotovljena malica, šole pa si prizadevajo svojim varovancem omogočiti tudi zdravo kosilo.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Družba
Matjažu Klančarju je pred petimi leti na službenem sistematskem pregledu zdravnica zatipala bulo na ščitnici. Takoj so ga poslali na oddelek za nuklearno medicino v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer so opravili punkcijo in odvzete celice pregledali pod mikroskopom. »V izvidu je pisalo, da gre zelo verjetno za rakave celice.«
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Politika
Evropska komisija je prejšnji teden na svoji spletni strani objavila vprašalnik, s katerim se lahko vsak prebivalec izreče o pogledu na vsakoletno dvakratno prestavljanje ure, torej o prehajanju med zimskim in poletnim časom. Razpravo o tem je z državljansko pobudo sprožila Finska, predlog pa ima precej podpore tudi v evropskem parlamentu.
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Družba
Janko Kramžar, direktor ljubljanske Snage
»Ko odpadkov ne bom imel več kam odložiti, jih bom pripeljal pred ministrstvo ali pa pred vlado,« je prejšnji mesec zagrozil Janko Kramžar. V mislih je imel odpadno embalažo, ki jo občani vestno ločujemo in mečemo v rumene zabojnike. Ti odpadki – za njihov odvoz in ustrezno predelavo bi morale poskrbeti zasebne družbe za ravnanje z odpadno embalažo – se zdaj že več mesecev kopičijo na dvoriščih komunalnih podjetij, povzročajo dodatne stroške in pomenijo požarno nevarnost.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Politika
Violeta Bulc, evropska komisarka
Pred evropsko komisarko za promet Violeto Bulc je zadnje leto petletnega mandata, strategijo razvoja prometa v Evropski uniji, ki jo je zastavila, pa bodo morali izvajati in nadgrajevati še številni njeni nasledniki, saj sega vse do leta 2050. Do takrat bi se moral v skladu z njeno vizijo promet dokončno očistiti, avtomobil kot simbol individualne svobode pa oditi na smetišče zgodovine.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Družba
Komunalna podjetja po vsej Sloveniji bijejo plat zvona. Na njihovih dvoriščih nastajajo kupi odpadne embalaže, ki je za to pooblaščena podjetja nočejo v celoti odvažati na predelavo. »Zaradi trenutnega stanja bi morali na vseh ravneh doneti alarmi,« ni do šale Janku Kramžarju, direktorju ljubljanske Snage. »Potrebno je interventno ukrepanje, da se prepreči okoljska katastrofa. Lahko se zgodi požar, lahko se nam zaredijo glodavci. Če se nam kaj od tega zgodi v našem Centru za ravnanje z odpadki, lahko to 50 občinam povzroči hude preglavice pri ravnanju z odpadki.«
-
29. 6. 2018 | Družba
Ekskluzivni intervju: Pierluigi Collina, legendarni nogometni sodnik
Kdo bo sodil finale svetovnega nogometnega prvenstva? Ključno vlogo pri tej odločitvi bo imel Pierluigi Collina, danes 58-letni nekdanji nogometni sodnik, ki pri evropski nogometni zvezi UEFA in svetovni nogometni zvezi FIFA opravlja vlogo vodje sodnikov. Ekskluzivni intervju z njim si lahko preberete v pravkar izdani posebni številki Mladine Intervju 2018, kjer je na 144 straneh objavljamo 16 poglobljenih pogovorov s 16 aktualnimi intervjuvanci, ki jih je opravilo 8 novinarjev.
