Staš Zgonik
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Družba
Hamburg, drugo največje nemško mesto, je nedavno postalo prvo mesto v Evropi, ki je na nekaterih cestah v mestnem središču prepovedalo vožnjo vozilom z dizelskim motorjem starejše izdelave. Kmalu mu bodo sledila številna druga nemška mesta. Starejša dizelska vozila so pač smrt za čist mestni zrak. Izpusti trdnih delcev in dušikovih oksidov povzročajo zdravstvene težave prebivalcem in naj bi bili odgovorni za 400 tisoč prezgodnjih smrti na leto. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) dizelski izpuh uvršča na seznam brez dvoma rakotvornih dejavnikov.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Družba
Slabi odnosi med zdravniki v službi za kardiologijo ljubljanske Pediatrične klinike so starejši od nove zgradbe otroške bolnišnice. Segajo vsaj v leto 2005 in so preživeli številne zamenjave v vodstvu Kliničnega centra in dva strokovna direktorja Pediatrične klinike. Osrednji akterji pa so še danes enaki.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Družba
Večina slovenskih osnovnošolcev je danes, če pogledamo ocene v šoli, nadpovprečno uspešna. Med ocenami prevladujejo štirice in petice. Trojka, ki naj bi označevala 'dobro' znanje in naj bi glede na veljavno ocenjevalno lestvico štela za zlato sredino, to že dolgo ni več. »Čeprav tudi učitelji drdramo, češ saj je štirica prav tako lepa ocena pa trojka tudi, to dejansko ni res,« žalostno ugotavlja Bojana Potočnik, učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju. Tega se učenci in njihovi starši še kako dobro zavedajo.
-
26. 4. 2018 | Mladina 17 | Družba
Na skrajnem vzhodu države je pokrajina, kjer se lahko pogovorom o zmanjševanju precepljenosti otrok proti nalezljivim boleznim samo nasmehnejo. V Ljubljani se komaj oklepamo 90-odstotne precepljenosti, v Pomurju pa se redno pohvalijo z idealno precepljenostjo več kot 95 odstotkov, ki zagotavlja najvišjo raven kolektivne odpornosti.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Družba
Dr. Matej Ogrin, geograf in okoljevarstvenik
Dr. Matej Ogrin je strokovnjak za geografijo prometa in geografijo gora. Je izredni profesor na oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtor raziskav o kakovosti javnega prometa, lokalnega podnebja in onesnaženju zraka v mestih. Akademsko delo združuje z vodenjem nevladne organizacije CIPRA, katere osnovno poslanstvo je skrb za trajnostni razvoj alpskega prostora, a je zaradi njegove ekspertize aktivna tudi na področju državne prometne politike. Skupaj s še nekaterimi nevladnimi organizacijami, združenimi v Koalicijo za trajnostno prometno politiko, so prejšnji mesec pozvali k javni zapravi o smiselnosti širitve ljubljanske obvoznice. Dars naj bi dele obvoznice začel širiti že letos. Dodaten pas naj bi dobil odsek med Bizovikom in razcepom Malence. Prihodnje leto naj bi se začela širitev na odseku med Brdom in razcepom Kozarje. Krepijo se tudi pozivi k širitvi primorske avtoceste. Matej Ogrin je prepričan, da obstajajo boljše rešitve.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Družba
Človeška ribica ima vse lastnosti, ki so potrebne za to, da bi bilo njen genski zapis, njena »notranja navodila za sestavo in uporabo«, zanimivo poznati. Gre za ogroženo vrsto, živečo na zelo omejenem območju, ki velja za enega nacionalnih simbolov naše države. Poleg tega pa ima kopico sposobnosti, po katerih hrepenimo tudi ljudje – doživi lahko izjemno visoko starost, tudi več kot sto let, ob tem pa tudi na stara leta ohranja vitalnost in sposobnost razmnoževanja.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Družba
Decembra letos bo minilo 30 let, odkar je bila v slovenskih medijih objavljena prva javnomnenjska raziskava o strankarskih političnih referencah. Strank takrat uradno sploh še ni bilo. Anketiranci so se opredeljevali po tipih strank, kakršne so takrat poznale zahodne demokracije. In ljudje so se, kljub drugačnim pričakovanjem raziskovalcev, množično opredeljevali.
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Družba
Konec 19. stoletja: Nasprotniki cepljenja vodijo kampanjo proti cepljenju proti črnim kozam in se sklicujejo na nezadostno varnost in neučinkovitost cepiv, teptanje svobode posameznika ter koruptivnost medicinskih in oblastniških elit. Konec 20. stoletja: Nasprotniki cepljenja vodijo kampanjo proti cepljenju in se sklicujejo na nezadostno varnost in neučinkovitost cepiv, teptanje svobode posameznika ter koruptivnost medicinskih in oblastniških elit. Cepljenje proti črnim kozam se ne izvaja več, saj so bile prav po zaslugi cepljenja te iztrebljene.
-
Rok Andrée: Zaradi alkohola ljudje umirajo, zaradi konoplje pač ne
Opazili smo, da se stranke v državnem zboru, kar zadeva konopljo, že ves mandat vrtijo okrog istih stvari. Sprva smo se namenili predvsem urediti rabo medicinske in industrijske konoplje, za kar je res že skrajni čas, a zaradi blokad ministrstva za zdravje zadeve potekajo prepočasi. Vendar smo sčasoma ugotovili, da v Sloveniji obstaja politična volja za več in da nam lahko, če se zadeve lotimo na pravi način, v parlament uspe spraviti naprednejši zakon, ki ne bo samo krpal primanjkljajev, temveč bo Slovenijo postavil med pionirje na nekem področju.
-
Ko človek vstopi v prostore enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v prvem nadstropju ljubljanske porodnišnice, dobi mehke noge. Varovanci enote, v kateri skrbijo za skoraj vse najzahtevnejše primere prezgodaj rojenih otrok v Sloveniji, tehtajo tudi manj kot pol kilograma. Najlažji otrok do zdaj, ki je preživel, je ob rojstvu tehtal zgolj 340 gramov. Z »varne« razdalje bi jih bilo v zavetju inkubatorjev skoraj težko razločiti, če ne bi k njim vodili vse cevke in kabli z množice aparatur, ki jim pomagajo preživeti in se razvijati zunaj maternice. S temi napravami osebje skrbno spremlja dihanje in delovanje srca, krvni tlak, nasičenost krvi s kisikom in možganske funkcije. Otročički pogosto potrebujejo podporo pri dihanju in hranjenju.
-
Na svetu ni nič pomembnejšega od »naših« otrok. Omogočiti jim je treba vse in jih hkrati obvarovati pred vsemi nevarnostmi in težavami. Današnji otroci so v povprečju bolj zdravi, bolje prehranjeni, bolje izobraženi kot otroci iz prejšnjih generacij. Imajo bolj zdrave zobe, celo gibati so se v zadnjem času začeli več. Dolgo se je zdelo, da so tudi mentalno vse stabilnejši. Število samomorov in pogostost samomorilnega vedenja med mladimi v Sloveniji se glede na statistične podatke zmanjšujeta. A otroški psihiatri v zadnjem času nimajo tega občutka. Prej nasprotno.
-
Psihologinja dr. Jean Twenge z Univerze v San Diegu je bila lani zelo zaželena sogovornica ameriških medijev. Njene raziskave kažejo, da se je leta 2012 v vedenju ameriške mladine zgodil pomemben prelom. Število mladih z duševnimi težavami in tistih, pri katerih so opazili znake samomorilnosti, je začelo naraščati, prav tako sta se med mladimi krepila občutek osamljenosti in pomanjkanje spanja. Hitro se je začela zmanjševati pogostost zmenkov in druženja s prijatelji v živo. Leto 2012 je bilo hkrati leto, ko je delež Američanov s pametnim telefonom presegel 50 odstotkov. Dr. Twengejeva trdi, da je mogoče povečano rabo pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav povezati s povečevanjem duševnih težav pri ameriški mladini.
-
Marca lani je bil storjen še zadnji korak v večletnem procesu legalizacije konoplje za medicinsko uporabo. Po legalizaciji sintetičnih kanabinoidov in naravnih konopljinih izvlečkov v preteklih letih je vlada v drugo skupino prepovedanih drog umestila še konopljine vršičke in smolo.
-
Meso je pomemben vir hrane za ljudi. Vsebuje veliko beljakovin, železo, cink ter vitamine B in A. Meso ni nenadomestljiv vir teh hranil, je pa zelo priročen, dostopen in lahko izkoristljiv vir. In prehranski strokovnjaki se strinjajo, da meso in druga živila živalskega izvora spadajo v okvir zdrave prehrane. Seveda, če z njimi ne pretiravamo in jih primerno kombiniramo z drugimi živili, predvsem zadostnimi količinami sadja in zelenjave.
-
8. 1. 2018 | Družba
Ošpice na ljubljanski Pediatrični kliniki
V četrtek prejšnji teden je oče pripeljal otroka na redni pregled na Pediatrično kliniko. Oče se je počutil slabo, imel je vročino. A nihče ni pomislil na ošpice. Sin je bil naročen na pregled in ni želel izpustiti predvidenega termina. Njegova obravnava je zahtevala obisk več oddelkov na kliniki. In oče ga je seveda povsod spremljal. Šele ko se je vrnil na domačo Primorsko in obiskal svojega zdravnika, je postalo jasno, da gre za ošpice. Po do zdaj znanih podatkih naj ne bi bil cepljen.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Politika
Marjan Šarec, kandidat za poslanca
Manj kot mesec dni po tem, ko je v drugem krogu predsedniških volitev za las izgubil proti Borutu Pahorju, je Marjan Šarec prejšnji teden napovedal, da bo s svojo stranko nastopil na parlamentarnih volitvah, ki nas čakajo spomladi. Le nekaj dni zatem je Lista Marjana Šarca, zunaj Kamnika doslej povsem neznana stranka, v ponedeljkovi anketi časnika Delo za seboj pustila vse uveljavljene politične sile in zasedla prvo mesto na lestvici priljubljenosti. Podporo ji je izreklo skoraj 16 odstotkov vprašanih, drugo mesto sta si z 12 odstotki razdelili SD in SDS.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Družba
Medije so preplavili naslovi, ki so navajali, da namerava Evropska unija prepovedati kebab, v kruh zatlačene koščke mesa, odrezanega z velikega vrtečega se mesnega valja. Ta vrsta hitre prehrane je še posebej priljubljena v Nemčiji, od koder so turški priseljenci z njo »okužili« vso Evropo. »Če se uresničijo želje evropskega parlamenta, bi to pomenilo smrtno obsodbo za celotno industrijo kebaba,« je za časnik Bild dejal Kenan Koyuncu iz nemške Zveze proizvajalcev kebaba. Poleg nemških medijev so se na skorajšnjo prepoved kebaba posebej glasno odzvali britanski mediji, znani po tem, da znajo tako rekoč vsako bruseljsko odločitev prikazati v slabi luči.
-
28. 11. 2017 | Svet
Študentom ljubljanske medicinske fakultete prva nagrada Evropske komisije
Evropska komisija vsako leto podeli nagrade najboljšim projektom nevladnih organizacij s področja zdravstva. Vsako leto izberejo drugo področje. Leta 2015 so nagrado podelili za področje ukrepanja proti širjenju virusa ebola, lani za dejavnost na področju ozaveščanja o odpornosti bakterij na antibiotike. Letos je bilo na vrsti cepljenje.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Družba
Evropska unija se mora do 15. decembra odločiti, ali bo še naprej dopuščala uporabo najbolj priljubljenega herbicida na svetu, ki mu očitajo rakotvornost. Državam članicam se o tem nikakor ne uspe poenotiti. Polovica držav, med njimi tudi Slovenija, podpira predlog evropske komisije za petletno podaljšanje dovoljenja za promet, vendar skupaj ne pomenijo kvalificirane večine. Predlogu namreč nasprotujejo nekatere velike države, kot sta Francija in Italija. Nemčija, ki bi tehtnico lahko prevesila na eno ali drugo stran, pa ostaja neopredeljena. Kanclerka Angela Merkel je sicer nemškim kmetom v preteklosti zagotavljala, da bodo lahko glifosat še naprej uporabljali, vendar se sredi pogajanj o sestavi nove vladne koalicije z Zelenimi ni želela opredeliti.
-
10. 11. 2017 | Mladina 45 | Družba
Oddaja The Biggest Loser je resničnostni šov, v katerem močno predebeli posamezniki tekmujejo v tem, kateri bo v času trajanja oddaje izgubil več kilogramov. Zmagovalcu vsak izgubljeni kilogram prinese tisoč evrov. Oddaja izhaja iz ZDA, kjer so jo leta 2004 začeli predvajati na televiziji NBC, licenco pa so od takrat odkupile televizije v več deset državah. Z oktobrom so jo začeli predvajati na Planetu TV.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Politika
Bi se morala Slovenija pripravljati na jedrski spopad med ZDA in Severno Korejo?
Izmenjevanje groženj s popolnim uničenjem je za predsednika ZDA Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Džong Una postalo že skoraj rutinsko opravilo. Kim uporablja bolj neposreden besednjak in govori o peklu na zemlji in zasutju ameriškega ozemlja z raketami, Trump pa svoje grožnje zavija v celofan sprenevedanja. Tako je na primer na nedavnem srečanju z vojaki zbrane nagovoril, da so morda priča »zatišju pred viharjem«, na novinarsko vprašanje, kaj je s tem mislil, pa odgovoril z »boste že videli«. V svojih izbruhih na Twitterju rad poudarja, da diplomacija v primeru Severne Koreje žal ne pomaga. »Razumejo samo eno stvar.«
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Družba
V Ljubljani na Streliški ulici pod Grajskim hribom, le streljaj od osrednje tržnice, v zgradbi nekdanjega strelišča in kasneje ljudske kuhinje, ki je dobila sodoben prizidek in vkopano telovadnico, domuje waldorfska šola. Waldorfska osnovna šola letos praznuje že 25 let obstoja. Družbo ji delata vrtec in gimnazija. Waldorfske osnovne šole delujejo še v Žalcu, Radovljici, Bukovici pri Novi Gorici in Mariboru. Vrtcev je po vsej državi deset. Vse ustanove skupaj obiskuje približno 1300 otrok. Zanimanje za vpis pa neprestano narašča.
-
11. 10. 2017 | Družba
Debelih otrok bo kmalu več kot podhranjenih
V minulih 40 letih se je število debelih otrok in mladostnikov po svetu podeseterilo. Ob današnjem svetovnem dnevu debelosti je bila v medicinski reviji Lancet objavljena obsežna študija avtorjev s celega sveta, ki obravnavala medgeneracijske spremembe v prehranjenosti otrok in mladostnikov. Svoje podatke so prispevali tudi strokovnjaki z ljubljanske Fakultete za šport, kjer že več kot 30 let spremljajo podatke o telesnem in gibalnem razvoju šolajočih se otrok.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Družba
Povprečen moški, ki živi v Evropi, Severni Ameriki, v Avstraliji ali na Novi Zelandiji, ima danes za polovico manj semenčic v semenski tekočini kot pred 40 leti. To je skrb zbujajoča ugotovitev skupine znanstvenikov iz Izraela, ZDA, Španije in Danske, ki je svoje izsledke objavila letos poleti.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Družba
V Sloveniji je delež otrok, ki so cepljeni v skladu s programom obveznih cepljenj, padel pod mejo 95 odstotkov, ki naj bi zagotavljala dovolj veliko odpornost skupnosti proti širjenju nalezljivih bolezni. V Ljubljani je denimo precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam padla celo pod 90 odstotkov. Temu primerno se v ljubljanske vrtce vpisuje vse več otrok, ki zaradi nasprotovanja staršev niso ustrezno zaščiteni. »Letos je takih približno deset odstotkov,« nam je povedala Marija Kermavner, ravnateljica ljubljanskega vrtca Ciciban.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Družba
Ker otrok ni opravil obveznih cepljenj, ni sposoben za vstop v vrtec. Tako je sklenil neznani pediater iz jeseniškega zdravstvenega doma. Fotografija potrdila je v minulih dneh zaokrožila po Facebooku. Na otroškem oddelku jeseniškega zdravstvenega doma na naša vprašanja, poslana po elektronski pošti, niso odgovorili.
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Politika
Slovenski turizem je v razcvetu. Kombinacija povečevanja prepoznavnosti, lahke dostopnosti, relativne cenovne ugodnosti in vse pomembnejše visoke ravni varnosti je povzročila pravi naval obiskovalcev. Skoraj ne mine mesec, da ne bi poročali o novih rekordnih številkah. Junija letos smo na primer po podatkih Statističnega urada zabeležili kar 27 odstotkov več prihodov turistov kot junija lani. Število Nemcev, naših najbolj številnih tujih gostov, se je v primerjavi z lanskim junijem skoraj podvojilo.
-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Družba
Dr. Marina Pintar z ljubljanske Biotehniške fakultete se že več kot 30 let ukvarja z bojem proti suši v kmetijstvu. Glavno orožje je po njenem mnenju namakanje kmetijskih površin, vendar na tem področju zadeve potekajo (pre)počasi. Zdaj v Sloveniji namakamo manj kot dva odstotka kmetijskih površin, razpoložljive zmogljivosti pa tudi izjemno slabo izkoriščamo.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Politika
Norveška je svetovni zgled izvajanja naprednih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam. Ko večina sveta za podnebne spremembe še ni niti slišala, so Norvežani že uvedli visoke davke na izpuste toplogrednih plinov. Skoraj vso električno energijo proizvedejo z obnovljivimi viri, predvsem v hidroelektrarnah. Do leta 2025 nameravajo popolnoma prepovedati prodajo avtomobilov z bencinskim motorjem. Zaradi radodarnih subvencij za nakup in številnih drugih ugodnosti je že letos približno polovica prodanih novih avtomobilov električnih ali hibridnih. Površina norveških gozdov se je v zadnjih sto letih potrojila.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Družba
Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka
Profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc je znanstvenica, ki jo od nekdaj zanimajo ekstremni pojavi v vesolju. O tem priča že naslov njene diplomske naloge: Kako je videti padec zvezde v črno luknjo?. V zadnjih letih so njena strast najsilovitejše eksplozije v vesolju – izbruhi sevanja gama. In svojo strast rada deli z drugimi. Kot urednica spletnega Portala v vesolje in predsednica astronomskega tekmovanja je v prvih vrstah prizadevanj za popularizacijo znanosti.
