Staš Zgonik
-
30. 6. 2017 | Družba
Ko je kapetan Reala Madrid Sergio Ramos v začetku junija na stadionu Millenium v Cardiffu dvignil pokal za zmago v nogometni Ligi prvakov, je Slovencem pogled uhajal na človeka, ki mu je ta pokal izročil.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Družba
Slovenija je bila prejšnji teden zelo blizu popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov na bencinskih servisih. Še sredi junija je ministrstvo za gospodarstvo napovedovalo, da je državna regulacija cen bencina »nesistemska rešitev in je zato skrajni čas, da jo presežemo«.
-
30. 6. 2017 | Svet
Ekskluzivno: Čeferin napoveduje uvedbo omejitev klubskih proračunov za plače igralcev
V intervjuju za posebno Mladinino izdajo Intervjuji 2017, ki je izšla danes, je Čeferin na vprašanje, ali se v nogometu obrača preveč denarja, povedal, da bo treba "resno razmisliti o omejevanju klubskih proračunov za plače igralcem".
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Družba
Dr. Dorijan Keržan, direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija
Fasada nove stavbe Nacionalnega forenzičnega laboratorija na Vodovodni ulici v Ljubljani je zasnovana tako, da preprečuje radovedne poglede z ulice skozi okna. V notranjosti sodobno opremljenega ter z visoko ograjo in številnimi kamerami zavarovanega poslopja je namreč kaj videti: od zbirke zaseženega ponarejenega denarja, zbirke vlomljenih ključavnic in zbirke orožja za balistične preiskave do na primer laboratorija za analizo prepovedanih drog, v katerem, kot pove naš sogovornik, »vedno smrdi po travi«. »Smrdelo« je tudi ob našem obisku.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Družba
Število zastrupitev s prepovedanimi drogami narašča. Letos izdano poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o stanju na področju prepovedanih drog navaja, da se je število obravnavanih primerov v Centru za zastrupitve ljubljanskega Kliničnega centra med letoma 2011 in 2015 več kot potrojilo. Velik delež povečanja prispeva porast zastrupitev s »klasičnimi« drogami, kot so konoplja, heroin in kokain. Leta 2013 pa je na sceno stopil še en igralec – GHB.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Opuščanje kovancev za cent in dva centa
Italija naj bi z novim letom opustila kovanje evrskih kovancev za cent in dva centa, po novem pa bodo tam, če bo zakon sprejet, vsi zneski zaokroženi na najbližjih pet centov. Ker se realna vrednost kovancev najnižje nominalne vrednosti z inflacijo zmanjšuje, jih ljudje vse manj jemljejo kot resno plačilno sredstvo. Kovancev za cent in dva centa, ki jih dobijo pri blagajnah, pogosto ne porabijo za nadaljnje plačevanje, temveč se nalagajo v kozarcih, škatlicah in avtomobilskih predalčkih. Zaradi tega imata država in gospodarstvo s sortiranjem in zagotavljanjem zadostne količine teh kovancev, ki jih na leto iz obtoka izgine več kot šest odstotkov, nepotrebne stroške.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Prve meritve onesnaženosti so se začele, ko je na pogorišču še tlelo. Takoj zjutraj po požaru, v torek, 16. maja, so na teren prišli prvi strokovnjaki za merjenje onesnaženosti. Uprava za zaščito in reševanje je na teren poslala mobilno enoto za meritve onesnaženja okolja z Instituta Jožef Stefan. Agencija za okolje je aktivirala svojo mobilno enoto.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Emil Nanut nas je sprejel v zdaj že znameniti Kemisovi delovni uniformi, od katere se v teh dneh skoraj ne loči. Ker želi pokazati, da je na podjetje kljub nesrečnim dogodkom ponosen, pojasni. Torkov pogovor je potekal v prostorih sosede Kemisa, vrhniške komunale, kjer so si po požaru uredili začasen štab, v sobi s pogledom na pogorišče.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Družba
Na zaslonih več kot 200 tisoč računalnikov po vsem svetu se je prikazalo navihano grozeče opozorilo. »Ups, vaše pomembne datoteke so bile zakodirane.« Cena za ključ – 300 dolarjev v digitalni valuti bitcoin. Po izteku treh dni se cena podvoji, po sedmih dneh brez plačila podatki izginejo za vedno. Na to ves časa opozarjata dve uri, ki odštevata čas do izteka roka.
-
16. 5. 2017 | Družba
Ugotovitve o razlikah med živili prehranskih multinacionalk, namenjenih za zahodne in vzhodne trge Evropke unije, in njihova interpretacija v smeri slabše kakovosti živil, namenjene vzhodnim trgom, so na vse bolj trhlih nogah.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Družba
Jocu Pečečniku je po desetih letih uspelo – Agencija za okolje mu je izdala okoljevarstveno soglasje za projekt Bežigrajski športni park, ki obsega prenovo Plečnikovega stadiona ter gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov v njegovi neposredni okolici.
-
21. 4. 2017 | Družba
57-letnemu Robertu Romeu, ki je bil v okviru svojih službenih zadolžitev 15 let prisiljen uporabljati mobilni telefon po tri do štiri ure na dan, je italijansko sodišče priznalo pravico do izredne državne pokojnine v višini 500 evrov na mesec.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Družba
Kdor se je v soboto dopoldne sprehodil mimo mariborskega zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, je naletel na dolgo vrsto ljudi, ki so potrpežljivo čakali na svoj odmerek cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu, hudemu virusnemu vnetju možganske ovojnice, ki je lahko tudi smrtna. Razlog: akcijska cena cepljenja. Namesto običajnih 32 evrov je odmerek stal le 20 evrov. Glede na to, da so za najboljšo možno zaščito potrebni trije odmerki, se je lahko štiričlanska družina na ta dan zaščitila za približno 150 evrov ceneje kot sicer.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Družba
Osrednji nalogi Jošta Jakše sta skrb za 60 odstotkov Slovenije in vodenje organizacije z več kot 160 tisoč člani. Že nekaj let igra eno glavnih vlog v skrbi za slovenske gozdove, ki pokrivajo skoraj dve tretjini površine države. Poklicni gozdar, ki je vrsto let vodil Zavod za gozdove Slovenije, je na pobudo kmetijskega ministra Dejana Židana leta 2013 sprejel bolj pisarniško delo – postal je direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Istega leta je bil izvoljen tudi na položaj predsednika Gasilske zveze Slovenije, največje organizacije v državi, ki združuje več kot 160 tisoč članov in ki v javnosti uživa tudi daleč največji ugled. Sam je član Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana mesto.
-
29. 3. 2017 | Družba
Februarja lani so v Romuniji izbruhnile ošpice. Izbruh še vedno traja, od takrat pa je zbolelo že 3800 ljudi. 17 otrok je umrlo.
-
23. 3. 2017 | Družba
Zdravniki bodo po novem lahko na podlagi jasnih in strogih strokovnih smernic bolnikom predpisovali ne samo izvlečke iz konoplje, kar je vlada omogočila lani jeseni, temveč po novem tudi neobdelane vršičke rastline. Rastlina konoplja je končno uvrščena v drugo skupino prepovedanih drog, ki se jim priznava uporabnost v medicini. V to skupino je že vrsto let na primer uvrščen tudi kokain.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Družba
V Nuklearno elektrarno Krško so vgradili del, ki je bil natisnjen s 3-D tiskalnikom
Vodna črpalka požarnega sistema v Nuklearni elektrarni Krško ima prav poseben del. Na prvi pogled ne gre za nič nenavadnega: kovinski rotor premera približno 10 centimetrov, katerega naloga je vzdrževanje nadtlaka v protipožarnem sistemu. Poseben pa je način njegove izdelave. Gre namreč za prvi del, vgrajen v katero koli jedrsko elektrarno na svetu, ki je bil izdelan s pomočjo dodajalne proizvodnje oziroma tako imenovanega 3-D tiska.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Avstrijska Nutella ima bogatejši okus in se bolje maže na kruh kot madžarska. Napolitanke Manner, ki so naprodaj v Avstriji, so bolj hrustljave od tistih, ki jih je mogoče kupiti na Madžarskem. Češki ledeni čaj Nestea vsebuje za 40 odstotkov manj čajnega izvlečka kot nemški, ribje palčke znamke Igloo pa vsebujejo 7 odstotkov manj rib kot tiste, ki jih je mogoče kupiti čez mejo. Slovaška Coca-Cola je sladkana s fruktozno-glukoznim sirupom, avstrijska s sladkorjem. In tudi slovaške ribje palčke Igloo vsebujejo 7 odstotkov manj rib kot avstrijske. Približno pri polovici izdelkov, ki so jih testirali v vsaki od naštetih držav, so preiskovalci našli po njihovem mnenju pomembne razlike.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Družba
Prof. dr. Rafael Mihalič, energetski strokovnjak
Pri oskrbi z električno energijo se v Evropi dogajajo veliki premiki. Kar 90 odstotkov novih elektrarn, ki so bile lani zgrajene na območju EU, izkorišča enega od obnovljivih virov. Več kot polovica novih zmogljivosti pripada vetrnim elektrarnam – te so po skupni nameščeni kapaciteti že presegle zmogljivosti evropskih termoelektrarn na premog.
-
Štirideset svetlobnih let od Zemlje, v zvezdnem sistemu Alfe Kentavra, je zvezda Trappist-1. Zvezda je izjemno majhna, le malo večja od Jupitra. A ker ima kljub temu 80-krat tolikšno maso kot Jupiter, je temperatura v njenem jedru še ravno dovolj visoka za pretvorbo vodika v helij, s čimer sploh izpolnjuje pogoje za uvrstitev med zvezde. Njena svetlost je dvatisočkrat manjša od svetlosti Sonca.
-
Zamisel je tako preprosta, da zbuja več dvomov kot navdušenja. Domnevni poživljajoči učinek mlade krvi na starajoče se in opešano telo se pogosto pojavlja v zgodovinskih knjigah v družbi drugih čudnih domislic, delno iz njega izhaja tudi vampirska mitologija. S takim nahrbtnikom je bila domneva o učinkovitosti mlade krvi za popravljanje škode, ki jo telesu povzroča staranje, še pred nekaj leti bolj ko ne stvar, o kateri se ni bilo mogoče resno pogovarjati. Danes je to tema resne znanstvene razprave. Dozdajšnji poskusi kažejo izjemne rezultate.
-
Prof. Dr. Jure Leskovec, raziskovalec omrežij
Malo ljudi na svetu ima boljši vpogled v zakonitosti delovanja velikih družbenih omrežij, ki vse bolj določajo številna področja življenja, kot dr. Jure Leskovec. Na znameniti univerzi Stanford v Silicijevi dolini je bil lani po sedmih letih »preizkusne dobe« imenovan za stalnega profesorja na tamkajšnji Fakulteti za računalništvo. Skupaj s svojimi študenti analizira gromozanske količine podatkov, ki jih za seboj na spletu puščamo uporabniki. Njegov cilj je z njihovo pomočjo razumeti delovanje družbe. V dobrih odnosih je z vsemi spletnimi velikani, od Googla do Facebooka, ki mu redno »posojajo« svojo zbirko podatkov za analize.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Družba
Izšle so druge Izjave desetletja
Izjave tedna v Mladini, ki so samostojna rubrika od leta 1995, so najkrajša mogoča oblika novice. Lahko predstavijo poglede, ki si ne zaslužijo daljšega zapisa, lahko pa dodatno ovekovečijo že tako nepozabne umotvore. Biti uvrščen v izjave tedna je svojevrstna čast. Biti izbran, da bo tvojo izjavo slikovno podkrepil Tomaž Lavrič, pa v nekaterih krogih velja za vstop v nesmrtnost.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Družba
Boštjan Gorenc - Pižama, polikulturnik
Avtor ene najbolje prodajanih in tudi najbolj odmevnih knjig leta sLOLvenski klasiki 1, ki je bila na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za knjigo leta in je v enem letu že tretjič ponatisnjena. Prevajalec knjižne antologije Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja, po kateri snemajo ta hip najbolj priljubljeno televizijsko serijo Igra prestolov. Soavtor najbolj priljubljenih slovenskih podkastov, ki nastajajo za mrežo Apparatus. Avtor in protagonist ene najuspešnejših domačih celovečernih stand-up predstav 50 odtenkov njive, ki je doživela že 75 ponovitev. Četrti dobri mož, ki v domove prinaša jezikovne dobrote.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Družba
Dr. Nada Rotovnik Kozjek, prehranska strokovnjakinja
Ob poplavi različnih opozoril, oglasov in nasvetov o zdravi prehrani je pogovor z doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljico in vodjo ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, pravi balzam za dušo. Kot pravi, je večino teh nasvetov najbolje preslišati in zaupati sebi. Problem pa je, ker svojega telesa v kakofoniji zunanjih dražljajev sodobnega sveta niti več ne slišimo. In ker je v Sloveniji na vsakega resničnega prehranskega strokovnjaka vsaj trideset ljudi, ki se za prehranske strokovnjake izdajajo, je postavljanje stvari na svoje mesto zanjo in za njene kolege postalo sizifovo delo.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Družba
Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike
Tragična zgodba dveletne Neže Arnolj, ki so jo avgusta na Pediatrični kliniki sprejeli zaradi popuščanja srca, je po ustaljeni medijski metodi postala nov dokaz o koruptivnosti in neživljenjskosti slovenskih zdravnikov. Deklica, ki jo je med čakanjem na presaditev srca prizadela možganska kap, kljub napovedim zdravnikom o skorajšnji smrti še vedno živi. Starši, ki so se od deklice enkrat že poslovili, pa zdaj slovenskim zdravnikom ne zaupajo več in zahtevajo zdravljenje v tujini, česar pa zavarovalnica brez privolitve zdravnikov ni pripravljena plačati.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Družba
Gospod Emil je star 92 let. Ne more več iz postelje. Ve, da ne bo več dolgo živel. Rak na črevesju s številnimi zasevki je neozdravljiv. Leži na paliativni enoti negovalnega oddelka Klinike Golnik. Raje bi bil doma, a se, kot pravi, žrtvuje, saj ne želi obremenjevati svoje žene, ki ne zmore več skrbeti zanj. Ko govori o domu in ženi, se mu oči orosijo, obenem pa v solzah pove, da tako lepo, kot ga je sprejelo medicinsko osebje na Golniku, ni bil sprejet še nikjer. Gospoda Emila ne zdravijo, ker mu ne morejo več pomagati. Namesto tega mu vsakršno težavo, naj bo to zaprtje, slabost, pomanjkanje apetita, bolečine, težka sapa ali drugo, karseda olajšajo. Preden je prišel na Golnik, so ga mučile hude bolečine. Zdaj, pravi, so več kot znosne. Psihično se je pomiril in tudi žena se zmore odkrito pogovarjati, brez izogibanja temi o bližnji smrti.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Politika
Avgusta leta 1938 so v prvo nadstropje jugovzhodnega trakta šentpetrske vojašnice v Ljubljani pripeljali 28 bolniških postelj in rentgenske aparate. Uredili so operacijsko sobo in ambulanto, na podstrešju pa namestili laboratorije za diagnostične preiskave in poskuse na živalih. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, predhodnik današnjega Onkološkega inštituta, je čakal na prve bolnike z rakom. V njem je delalo pet zdravnikov, vseh zaposlenih je bilo 24. »Uslužbenci, ki so bili v inštitutu že ob začetku, nam pripovedujejo, kako je v prvem času vse osebje s strahom pričakovalo, ali bodo prišli bolniki v inštitut ali ne, ali bo ideja posebnega zavoda za raka uspela ali ne,« je leta 1963 v radijski oddaji ob 25-letnici inštituta razlagala onkologinja prof. dr. Božena Ravnihar. »No, danes je stanje v tem pogledu prav obratno: vse osebje s strahom pričakuje še večji naval bolnikov in zaradi prostorske stiske v kratkem verjetno ne bo več mogoče nuditi vsem bolnikom pravočasnega zdravljenja; vse postelje so zasedene, ravno tako ležišča, ki so na tleh.« Pa je bilo postelj takrat že 150, zdravnikov pa 27. »Takemu stanju se ne bomo čudili, če pogledamo, kaj nam kažejo statistični podatki: v letu 1950 je bilo v Sloveniji 1670 novo ugotovljenih primerov raka, v letu 1960 pa že 3400; v tem letu je umrlo zaradi raka 2270 oseb. Obolevnost za rakom se je torej pri nas v desetih letih podvojila.«
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Družba
Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Družba
To so vse besede, ki jih je Albertu Hoffmanu, kemiku v švicarskem farmacevtskem podjetju Sandoz, uspelo zapisati v laboratorijski dnevnik, preden je nadzor nad telesom prevzel dietilamid lizergične kisline, ki ga je znanstvenik izdelal. To je bil prvi trip na LSD v zgodovini. Doživljal ga je njegov odkritelj.
