Staš Zgonik
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Družba
»Ali ni bolje za otroka, ki ima večidel kratek spomin, za njegove nerodnosti kratko malo našeškati, kakor pa, da se mu dolgo pridiguje, kar se počasi privadi, ali kakor pravijo, da se mu ušesa ogladijo?« Tako se je leta 1862 v časniku Učiteljski tovariš spraševal Andrej Praprotnik, eden najuglednejših slovenskih osnovnošolskih učiteljev svoje dobe. »Šiba ne škoduje otrokom, ampak se njihovi naravi prilega. Da se le prepogosto ne rabi, ne škoduje nič, marveč veliko koristi.«
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Politika
»To je 11-letni Hans?« se je glasil naslov ponedeljkove novice na spletni strani edine televizije v službi resnice – Nove24TV. »Že več mesecev se predsednik vlade Miro Cerar zgraža nad ’hujskaštvom’ in ’nehumanostjo’ tistih Slovencev in Slovenk, ki so do sprejemanja migrantov, kar tako vse povprek, zadržani. Očita jim ’neutemeljen strah’ in vedno znova poudarja, da vlada ’obvladuje migrantski tok’. Medtem pa ’11-letni migranti’, ki so videti stari najmanj 30 let, s ponarejenimi dokumenti vstopajo na območje EU.«
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Politika
Vse, ki so prejšnji četrtek vzeli v roke izvod kateregakoli od treh največjih »resnih« slovenskih dnevnih časopisov, da bi videli, kaj novega se je zgodilo v državi, so namesto tega na naslovnicah Dela, Dnevnika in Večera pričakala oglasna besedila za Mercator. Na vseh treh naslovnicah so bile enake fotografije in enaka promocijska besedila. In to v formatu, ki je ravno dovolj podoben, da bralca lahko zavede, in ravno toliko minimalno drugačen, da se je mogoče vsaj za silo braniti očitkov o prikritem oglaševanju. Če se je bralec dovolj potrudil, je lahko v kotu strani našel celo majhen napis, da gre za oglaševalsko vsebino. In zato naj v tem ne bi bilo nič spornega.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Družba
Že od začetka pandemije je jasno, da je široko dostopno testiranje ključno za upočasnitev širjenja okužb. »Naše ključno sporočilo je: testirajte, testirajte, testirajte.« To je stavek, ki ga je pred enim letom izrekel generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesu. Široko testiranje prebivalstva omogoča odkritje in izolacijo asimptomatskih nosilcev virusa, ki se lahko nato izolirajo in prekinejo verigo prenosov.
-
Teksas, po površini in po številu prebivalcev druga največja ameriška zvezna država, je prejšnji teden doživljal obsežne izpade električne energije, ki so prizadeli več milijonov ljudi. Zaradi izjemno nizkih temperatur se je poraba elektrike za ogrevanje občutno povečala, hkrati pa so se številne elektrarne, nepripravljene na obratovanje v takšnih razmerah, začele ustavljati. Vetrne elektrarne so se ustavljale, ker se je na vetrnicah nabiral led. Plinske elektrarne so se ustavljale, ker so zmrznili plinovodi, po katerih vanje doteka gorivo. Operater je bil prisiljen odklapljati dele omrežja, saj bi sicer tvegal popoln razpad sistema. Brez elektrike so se ustavile tudi plinske peči, ki jih številni uporabljajo za ogrevanje. Voda je zmrzovala v ceveh, ugašali so črpališča pitne vode in čistilne naprave.
-
Podobno ureditev, kot jo imamo pri nas v vrtcih, imajo v Avstriji tudi v osnovnih šolah. Starši lahko otroke pripeljejo v nujno varstvo. Osnovna šola (Grundschule) v Avstriji obsega le prve štiri razrede slovenske osnovne šole.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Družba
Opazovalci zvezd so letos zaskrbljeno zrli v nočno nebo. Na njem so bile, še posebej ob mraku in zori, vidne množice svetlih pik, ki so v formaciji potovale čezenj. To so bili komunikacijski sateliti projekta Starlink. Z njim želi ekscentrični milijarder Elon Musk, lastnik podjetij Tesla in SpaceX, zagotoviti dostop do širokopasovnega interneta na vsakem koščku zemeljskega površja.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Družba
Na začetku leta je okoljevarstvena organizacija Umanotera v Sloveniji zagnala projekt Leto brez leta, s katerim je želela ljudi opozoriti na okoljsko oporečnost pogostega letenja in vse večjo količino izpustov toplogrednih plinov, ki jih k svetovni bilanci prispevajo letalski prevozniki. Niti sanjalo se ji ni, da bo tako »uspešna«. Epidemija je za nekaj časa popolnoma ustavila redni letalski potniški promet. V vsem letu naj bi se bili izpusti, ki jih ta povzroča, zmanjšali za najmanj 40 odstotkov.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Andrej Vizjak je na položaj ministra za okolje prišel z jasno agendo – odpraviti ovire, s katerimi se je moral ukvarjati zadnja leta, ko je bil zaposleni v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi in je tam skrbel za papirologijo načrtovane Hidroelektrarne Mokrice. Zastavil si je, da se bo tej nalogi posvečal tudi na novem delovnem mestu – a tokrat z močjo, da zakonodajni okvir prilagaja potrebam svojega prejšnjega delodajalca. Tega niti ni skrival. Že po zaslišanju ministrskega kandidata v državnem zboru je bilo vse jasno.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
»Epidemija novega koronavirusa SARS-CoV-2A je v Sloveniji v polnem teku, kar je v veliki meri posledica zavlačevanja s sprejemanjem ukrepov za zajezitev tega virusa s strani prejšnje vlade pod vodstvom Marjana Šarca.« Tako je propagandna brzostrelka Janeza Janše, Nova 24TV, 23. marca začela članek o poteku epidemije. »V Sloveniji smo tako ob skupno opravljenih 13.812 testiranjih zabeležili že 442 okužb z novim koronavirusom, v primerjavi s prejšnjim dnem pa se je število okužb povečalo za 28. /.../ do zdaj smo zabeležili že 3 smrtne žrtve po okužbi z virusom, prav tako pa so iz dneva v dan bolj polne bolnišnice.«
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Družba
Leto 2020 v številkah.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Družba
Lani je v Slovenijo redno letelo 17 letalskih prevoznikov. Na začetku letošnjega leta jih je ostalo 12. Potem ko so se s spomladansko prepovedjo letalskega potniškega prometa zaradi epidemije poleti ustavili, se je v poletni sezoni vrnilo devet prevoznikov. Zdaj jih na brniško letališče leti le še pet. Zaradi občutnega, več kot 80-odstotnega zmanjšanja števila potnikov so poleti postali nerentabilni.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika
Premier Janša se prejšnji teden na sestanku voditeljev držav članic Evropske unije ni želel izreči v podporo zaostritvi evropskih ciljev pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, češ da »politiko lahko spremenimo vsak dan, naravnih danosti pa ne bomo spremenili, še posebej, če smo se v preteklosti sami streljali v koleno«.
-
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
Okoljski minister Andrej Vizjak se v prizadevanjih za odstranitev vseh »administrativnih ovir« za posege v okolje ne namerava ustaviti pri kastraciji nevladnih organizacij. V intervjuju za najnovejšo revijo Glas gospodarstva, ki jo izdaja Gospodarska zbornica, je napovedal tudi revizijo zavarovanih območij Natura 2000. »Glede teh območij imam hudo zadrego, ker je dostikrat določeno območje zaščiteno brez ustreznih strokovnih podlag oziroma na podlagi povsem birokratskih opravil v preteklosti, ne pa zaradi resne vsebine. Zelo pomembno je tudi, da podnebne spremembe vplivajo na stanje habitatov, ki so zaščiteni, in tudi na stanje vrst, ki so zaščitene. Zato se zavzemam za revizijo območij Natura 2000 v Sloveniji in tudi drugod, kajti nesmiselno je, da nekaj obstaja na papirju, v naravi pa ne več zaradi različnih dejavnikov, ali človeka ali slabega gospodarjenja s tem ali pa podnebnih sprememb.«
-
31. 7. 2020 | Mladina 31 | Politika
Ena od redkih pozitivnih zdravstvenih posledic ustavitve javnega življenja na vrhuncu epidemije je bilo, kot kaže, občutno znižanje števila prezgodaj rojenih otrok. Prezgodnje rojstvo namreč velja za velik dejavnik tveganja za slabše zdravje v kasnejšem življenju. Neonatologi iz številnih držav poročajo o drastičnem upadu števila nedonošenčkov. Na Irskem so med januarjem in aprilom letos zabeležili za kar 70 odstotkov manj prezgodnjih rojstev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na Danskem je bil upad v času tako imenovanega ’lockdowna’ kar 90-odstoten. Podobne številke opažajo v Kanadi, Avstraliji, ZDA in še kje. Strokovnjaki to zmanjšanje previdno pripisujejo dejstvu, da so bile nosečnice zaradi ustavitve javnega življenja izpostavljene manj stresnim dejavnikom, prav tako pa so si lahko privoščile več počitka. A za kakršnekoli zanesljivejše ugotovitve je še prezgodaj.
-
24. 7. 2020 | Mladina 30 | Družba
Ta teden je bilo v medicinski reviji Lancet objavljeno obetajoče poročilo o klinični raziskavi s cepivom proti novemu koronavirusu, ki so ga razvili na Univerzi v Oxfordu. Cepivo je pri nekaj več kot 500 prostovoljcih sprožilo močan imunski odziv – razvili so protitelesa proti okužbi, v njihovi krvi pa so zaznali tudi tako imenovane t-limfocite, bele krvničke, specializirane za zaznavanje in uničevanje okuženih celic.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Politika
Minister za okolje Andrej Vizjak se je pod krinko nujnih ukrepov za okrevanje gospodarstva namenil popolnoma razgraditi sistem varstva narave. V protikoronskih zakonih je vlada zaostrila pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje dovoljenj za posege v naravo. Tistim redkim, ki bi tudi pod zaostrenimi pogoji to možnost vseeno imele, pa je bistveno skrajšala roke za pritožbe.
-
17. 7. 2020 | Mladina 29 | Svet
Finska je marca, ob izbruhu pandemije covid-19 v Evropi, tako kot večina evropskih držav zaprla svoje šole. Šole so bile sicer odprte za učence med 1. in 3. razredom, a so bili starši pozvani, naj se, če le lahko, raje odločijo za šolanje na domu. Šole so spet odprli sredi maja, a le za dva tedna, saj so se nato začele poletne počitnice.
-
10. 7. 2020 | Mladina 28 | Politika
Pričakovati je, da bo HE Mokrice nazadnje zgrajena. Sava se bo tako v spodnjem toku spremenila v reko, sestavljeno iz niza umetnih jezer. »Energetski interes še vedno močno prevladuje nad naravovarstvenim. Mokrice bodo Savi odvzele še tisto male sape, ki jo premore pod Brežicami,« pravi dr. Lidija Globevnik. Njena pričakovanja so zato skromnejša in bolj kompromisna od pričakovanj naravovarstvenikov, ki se borijo proti HE Mokrice. »Želim si, da bi vsaj reko Muro pustili pri miru.« V slovenskem delu Mure po njenih besedah deloma še vedno potekajo procesi toka vode in usedlin po rečnih rokavih in poplavnih lokah. »Le še tam se lahko učimo, kaj so prodišča velike reke. Mura je namreč nižinska reka, taka, kot sta bili nekdaj Sava v spodnjem toku in Drava od Maribora navzdol. Zato v tem družbenem trenutku želim predvsem zagotovilo, da če bodo gradili Mokrice, naj potem vsaj pustijo Muro tako, kot je.«
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Družba
Tako kot drugod po svetu so se tudi slovenski raziskovalci kmalu po začetku epidemije lotili projekta zaznavanja ostankov novega koronavirusa v odpadnih vodah. Z analizo vzorcev, odvzetih na centralnih čistilnih napravah, bi namreč lahko po njihovih napovedih spremljali razširjenost virusa v populaciji določenega območja. Tako bi morebitno povečanje števila okužb zaznali, še preden bi okuženi obiskali zdravnika in okužbo potrdili s testom.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
V štirih slovenskih obalnih občinah so se letos odločili za projekt zmanjševanja populacije tigrastih komarjev, ki so z agresivnostjo in dnevno aktivnostjo v zadnjih letih postali huda nadloga. Z inovativnim sredstvom, imenovanim aquatain, naj bi dosegli več kot 90-odstotno zmanjšanje števila komarjev oziroma njihovih ličink.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Svet
V ZDA je po bolezni, ki je spominjala na pljučnico, umrla 13-letna Charlotte Figi. Veljala je za prvega otroka, pri katerem so hudo obliko epilepsije uspešno lajšali s konopljinim oljem z visoko vsebnostjo kanabidiola (CBD).
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Kultura
»S koncerti je povezan celoten sklop poklicev, od tonskih mojstrov do t. i. roadijev«
Glasbeniki se nekoliko lahko znajdejo s pomočjo pretočnih storitev, morda bodo njihovi poslušalci pripravljeni plačati tudi za koncert na daljavo. A pri tem odpade praktično vse podporno osebje. Ena od možnosti je tudi, da se bodo začeli koncerti v manjših formatih, z manj občinstva, kar pa seveda pomeni, da bodo pri najbolj zaželenih glasbenikih cene vstopnic za koncerte izjemno visoke. Moram pa reči, da me vseeno ni pretirano strah. Če se je kdo sposoben na novo organizirati in pobrati iz krize, je to muzika. Bo pa tukaj gotovo v prednosti t. i. underground scena, ki je manjša in bolj prilagodljiva, najtežje pa bo tistim, ki so najtrdneje povezani s trenutnimi prevladujočimi vzorci poslovanja.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Družba
V času, ko za zdravljenje tistih s hudim potekom bolezni covid-19 še ni na voljo preizkušeno učinkovito zdravilo, so zdravniki pripravljeni pri bolnikih, katerih življenje visi na nitki, preizkusiti eksperimentalni način zdravljenja. Poleg različnih protivirusnih zdravil, razvitih za druge virusne okužbe, je vse več zanimanja za poskuse zdravljenja s krvjo ljudi, ki so bolezen že preboleli in imajo zato razvita protitelesa proti okužbi.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Družba
V družbi za ravnanje z nevarnimi odpadki Kemis, ki je postala znana po obsežnem požaru leta 2017, so ta teden prejeli odločbo okoljskega inšpektorata, ki jim nalaga odstranitev objektov, zgrajenih v okviru obnovitvenih del po požaru. Zahtevana je odstranitev zbiralnika za požarno vodo, prav tako pa je za črno gradnjo razglašen del osnovnega kompleksa, v katerem potekajo sprejem, obdelava in hranjenje odpadkov. Poslovna dejavnost v tem objektu glede na odločbo ne bi smela več potekati. »Objekt je ključen za delovanje Kemisa. /.../ Neuporaba oziroma rušenje objekta bi pomenila tudi konec delovanja Kemisa,« je v sporočilu za javnost v torek zapisal direktor Boštjan Šimenc. A v Kemisu so se odločili, da odločbe v imenu »varovanja okolja in varnosti prebivalstva« ne bodo spoštovali. Nanjo se sicer nameravajo pritožiti, kar pa ne bi zadržalo izvršbe.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Družba
Prihod novega koronavirusa je problematiko podnebnih sprememb skoraj povsem izrinil iz medijskega prostora. Odhajajoča vlada je vmes sprejela nacionalni energetski in podnebni načrt, ključni dokument, ki naj bi začrtal ukrepanje države v prihodnjem desetletju, pa so redki to sploh zaznali.
