Staš Zgonik
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Družba
Za ogrevanje bivalnih prostorov porabimo več kot polovico energije, porabljene v gospodinjstvih. Zato je prihranek denarja ključna motivacija ljudi, ko se odločajo za zamenjavo ali nadgradnjo ogrevalnega sistema. A izbira optimalne rešitve ni vedno preprosta, pogosto pa jo, tudi z medijskimi prispevki, otežujejo ponudniki ogrevalnih sistemov, ki si prizadevajo predvsem za prodajo svojih izdelkov, ne glede na morebitno boljšo konkurenčno možnost. V takih razmerah je nasvet neodvisnega strokovnjaka lahko zlata vreden.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Družba
Nakupovanje zalog še ne pomeni panike
Čakanje na prvi potrjeni primer novega koronavirusa v Sloveniji so zaznamovale obtožbe o slabi pripravljenosti in odzivnosti državnih institucij na eni ter cinične pripombe o paničarjenju ljudi, ki so se odločali za ustvarjanje zalog osnovnih potrebščin, na drugi strani. Vse to se dogaja v času, ko še ne vemo, kako hudo bo epidemija prizadela našo državo in preostale dele sveta. In v takem času je pošiljanje pravih sporočil v javnost izjemno pomembno.
-
Portugalski parlament je prejšnji teden po prvem branju glasoval za uzakonitev evtanazije in pomoči pri samomoru. Nekdaj ena najbolj konservativnih katoliških držav zadnja leta uvaja najnaprednejše zakone, tudi denimo, kar zadeva poroke istospolno usmerjenih in prepovedane droge. Pred dvema letoma je v parlamentu za dopustitev pomoči pri umiranju zmanjkala peščica glasov, tokrat so poslanci vladajočih socialistov ob pomoči več manjših strank z udobno večino potrdili kar pet ločenih zakonskih predlogov. Pred dokončnim glasovanjem bodo morali vse predloge združiti v enoten zakon.
-
Slovenija bi morala do konca minulega leta v Bruselj poslati prvi nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN), dokument, s katerim naj bi se zavezala k izvajanju ukrepov za doseganje evropskih ciljev v boju proti podnebnim spremembam. Ni ujela roka. Če bo vse po sreči, naj bi glede na napovedi ministrstva za infrastrukturo načrt v Bruselj poslala marca. Padec vlade naj na postopek ne bi vplival, zatrjujejo na ministrstvu. »Sprejetje NEPN temelji na obvezah do EU. Po našem mnenju to sodi pod tekoče delo vlade, zato padec vlade ne bi smel vplivati na sprejetje.«
-
Nizkocenovni letalski prevozniki so železniški potniški promet na dolge razdalje potisnili na stranski tir. A s prodiranjem zavedanja o škodljivem učinku letenja na podnebne spremembe se je povpraševanje spet začelo krepiti. Če so se še pred nekaj leti za železniška potovanja odločali le ljudje, ki jih je bilo strah letenja ali pa so bili osebno naklonjeni vlakom, se je zdaj v ospredje prerinila želja po zmanjšanju ogljičnega odtisa potovanja. Velik del zaslug lahko pripišemo podnebni aktivistki Greti Thunberg, ki je z železniškim križarjenjem po evropskih podnebnih dogodkih in protestih vlakom naredila učinkovito reklamo.
-
Posvet o tehnologiji 5G, ki ga je prejšnji petek pripravilo ministrstvo za javno upravo, moderiral pa kar sam minister Rudi Medved, je dvignil precej prahu. Šlo je namreč za organizirano soočenje strokovnjakov in teoretikov zarot – nasprotnikov uvajanja tehnologije zaradi neosnovanih strahov, ki izvirajo iz lažnih novic, dostopnih na spletu. Približno tako, kot bi na ministrstvu za zdravje organizirali posvet o cepljenju in infektologe soočili z anticepilci, pri tem pa obema stranema priznali celo enako težo argumentov. »Ko je minister papagajsko ponavljal, da moramo slišati vsa mnenja in da na posvet niso prišli ničesar razčistit, temveč zgolj izrazit svoja prepričanja, je znanost ponižal in degradiral na raven gostilniške debate,« je dogodek komentiral urednik tehnološke revije Monitor Matjaž Klančar. »Minister ni niti enkrat dejal, da je treba znanosti in stroki zaupati, da bosta opravili svoje delo. In to nas mora zelo skrbeti.«
-
Spletno nakupovanje je v vzponu. Glede na podatke združenja spletnih trgovcev Ecommerce Foundation so evropski potrošniki leta 2019 za spletno nakupovanje zapravili 621 milijard evrov, to je 13 odstotkov več kot leta 2018. Evropejci v povprečju z nakupovanjem prek spleta zapravimo že skoraj 1500 evrov na leto. Večino tako kupljenih dobrin nam dostavijo na dom. To pa pomeni, da se hkrati s povečevanjem obsega spletnih nakupov povečuje število dostavnih vozil.
-
Evropski statistični urad je objavil primerjavo sestave izdatkov gospodinjstev v državah EU. V podatkih za leto 2018 Slovenija izstopa po deležu izdatkov, ki jih gospodinjstva namenjajo za prevoz. Za nakupe osebnih vozil, vzdrževanje teh in gorivo ter za storitve javnega prevoza v povprečju namenjamo skoraj 17 odstotkov izdatkov, največ med državami članicami. Nekaj k tej oceni sicer z nakupi goriva pripomorejo tudi tranzitni potniki in denimo Italijani v obmejnem pasu, a to ne spremeni dejstva, da je zagotavljanje mobilnosti v Sloveniji že vrsto let med najdražjimi v EU.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura
Pregled leta: Ni super, ni grozno
Nadaljevanka v šestih delih je na naše zaslone prišla v obdobju, ko je za resno razpravo o jedrski energiji dejansko skrajni čas. V obdobju, ko se bo moralo človeštvo resno vprašati, ali bo še naprej tako zadržano pri izrabi najmogočnejšega nizkoogljičnega vira energije, ki ima trenutno edini realističen potencial za odpravo odvisnosti od fosilnih goriv.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Družba
Pregled leta: Skozi pekel do raja
Primož Roglič je letos nastopil na petih večetapnih kolesarskih dirkah. Na štirih je zmagal. Zmagal bi zelo verjetno tudi na znameniti Dirki po Italiji, a so ga mučile želodčne težave in se je moral na koncu zadovoljiti s tretjim mestom. Kljub temu je šlo za zgodovinski uspeh, saj se mu je kot prvemu Slovencu uspelo uvrstiti na oder za zmagovalce na kateri od treh velikih tritedenskih kolesarskih dirk. Ta uspeh je sicer nadgradil le nekaj mesecev zatem, ko je prepričljivo slavil na Dirki po Španiji. Jeseni je svoji letošnji beri dodal še dve zmagi na prestižnih italijanskih enodnevnih dirkah in sezono končal kot najuspešnejši kolesar na svetu. Dirko po Franciji, znameniti Tour, je letos izpustil. Prihodnje leto bo njegov osrednji cilj sezone.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Družba
Pregled leta: Dvajsetletna legenda
Še septembra smo bili ponosni na Luko Dončića, najbolj nadarjenega slovenskega košarkarja v zgodovini, ki je v svojem krstnem letu v ameriški košarkarski ligi NBA osvojil nagrado za novinca leta in se prebijal med najboljše igralce v ligi. Nato se je oktobra začela nova sezona. In vsi dotedanji dosežki so bili kar nekako pozabljeni. Dončić danes že spada vsaj med pet najboljših igralcev v ligi. Podatki, ki so jih v zvezi z njim zbrali statistiki, so nori. Tako rekoč z vsako tekmo postavi nov rekord, pri čemer preseže bodisi LeBrona Jamesa, bodisi Michaela Jordana, bodisi katerega od drugih velikanov košarke. Nasploh je njegovo ime najpogosteje omenjeno prav v njihovi družbi. In med glavnimi kandidati za naziv najkoristnejšega igralca lige.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Medvedom in volkovom je letos uspelo nekaj posebnega. Za nekaj časa so na seznamu državnih sovražnikov številka ena zamenjali migrante. Pogosto so jih desno usmerjeni mediji in politiki omenjali kar v isti sapi. Zaradi pobojev drobnice so se vrstili protesti kmetov, pozabljeni politik iz vrst SLS Marjan Podobnik je celo obljubljal 500 evrov za vsak odstrel volka. V tem ozračju histerije je državni zbor sprejel interventni zakon za odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Kvota za volkove je bila že izpolnjena, čeprav so lovci odstrelili le štiri volkove. Sedem jih je umrlo zaradi drugih razlogov, večinoma so jih povozili avtomobili, kar se prav tako šteje za »odvzem iz narave«. Medvedov so odstrelili že več kot 160, nekaj jih je še na muhi.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Nizozemsko vrhovno sodišče je prejšnji teden odločilo, da mora nizozemska vlada okrepiti ukrepe za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v okviru boja proti podnebnim spremembam. Svojo odločitev so utemeljili na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Kot je zapisano v sporočilu za javnost na spletni strani sodišča, je nizozemska država s konvencijo »pravno zavezana, da ščiti življenje in dobrobit svojih državljanov«. Država mora tako do konca prihodnjega leta poskrbeti za znižanje izpustov za najmanj 25 odstotkov v primerjavi z letom 1990.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Petindvajseta podnebna konferenca, ki se je v nedeljo končala v Madridu, je bila najdaljša doslej. A to ni prav nič pripomoglo k velikopoteznejšim zavezam za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Vse, kar se je delegatom uspelo dogovoriti, je, da bodo resnejše zaveze za zmanjševanje nezadržno rastočih izpustov toplogrednih plinov preložili še za eno leto.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Družba
Evropski nizkocenovni letalski prevoznik EasyJet je prejšnji mesec slovesno sporočil, da je postal prva večja letalska družba, ki je uvedla ogljično izravnavo za vse svoje polete. Za vsak gram CO2, ki ga njegova letala izpustijo v ozračje, naj bi z vlaganjem v projekte pogozdovanja in izkoriščanja obnovljivih virov energije poskrbel, da bo ta gram prihranjen na drugih področjih. Postal naj bi prva ogljično nevtralna letalska družba.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Družba
Iz Cinkarne Celje so prejšnji teden sporočili, da jim je po 24 letih uspelo znebiti se 30 ton nizkoradioaktivnih odpadkov. Ker nikakor niso mogli najti sprejemljive rešitve doma, so jih nazadnje izvozili v ZDA.
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Družba
Pred vstopom v šolo otroke v Sloveniji čakata dve obvezni cepljenji – drugi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter prva odmerka cepiva proti okužbi z virusom hepatitisa B. V tej starosti otroci pričakujejo razlago za dogajanje okoli sebe, s cepljenjem ni nič drugače. Ta teden so študenti medicine, združeni v projektu Imuno, predstavili slovensko otroško slikanico o pomembnosti cepljenja, ki otrokom na prijazen način razloži koristi tega ukrepa.
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Družba
Janez Polajnar, hidrolog: »Dogodki, ko bo morje prestopilo obalno črto, bodo vedno bolj pogosti«
November velja za mesec, ko je v Sloveniji poplavna ogroženost praviloma največja. Letos smo se sicer hujšim rečnim poplavam kljub izjemno deževnemu mesecu za zdaj k sreči izognili. Je pa zato prejšnji teden poplave povzročilo morje. Na mareografski postaji v Kopru so zabeležili drugi najvišji vodostaj morske gladine v zgodovini meritev. Na Tartinijevem trgu v Piranu je voda segala tudi do pasu.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
V Termoelektrarni Šoštanj so odločeni, da se bodo poskušali uveljaviti tudi kot sežigalnica odpadkov.
-
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Družba
V Italiji so prejšnji teden predstavili načrt, po katerem bodo morali učenci od prvega razreda osnovne šole do konca srednje šole obvezno obiskovati učne ure, posvečene trajnostnemu razvoju in podnebnim spremembam. Začenši s prihodnjim šolskim letom naj bi tem tematikam vsako leto namenili 33 učnih ur. Kot je po poročanju STA, ki se sklicuje na italijansko tiskovno agencijo ANSA, dejal minister za izobraževanje Lorenzo Fioramonti, želijo, »da italijanski izobraževalni sistem postane prvi na svetu, ki bo okolje in družbo postavil v središče tega, kar se učimo«.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Odhajajoča evropska komisarka za promet Violeta Bulc je prejšnji teden v Bruslju razglasila letošnje prejemnike nagrad za odličnost v prometni varnosti. Glavno nagrado je dobila nizozemska zavarovalnica Interpolis za mobilno aplikacijo AutoModus. Ta voznikom pomaga ohranjati osredotočenost na vožnjo s tem, da v avtomobilu blokira vse klice in sporočila. Večina prometnih nesreč se namreč zgodi prav zaradi voznikove zmanjšane pozornosti, pri čemer pametni telefoni postajajo vse odločilnejši dejavnik. Zavarovalnica voznike k uporabi namenskega programa spodbuja s popustom pri zavarovalni premiji, hkrati pa obljublja, da bo za vsakih sto kilometrov, ki jih voznik prevozi z uporabo aplikacije, en evro namenila v sklad za financiranje projektov prometne varnosti. Namenski program si lahko naloži vsak, saj je prosto dostopen v Googlovi in Applovi spletni trgovini. Do zdaj je bilo prenosov 170 tisoč. Interpolis sicer ni prva zavarovalnica, ki je razvila aplikacijo za spodbujanje varne vožnje.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Zadnji ponedeljek v letošnjem avgustu je pokrajino Lancashire na severozahodu Anglije stresel potres z magnitudo 2,9. Ni ga povzročilo naravno premikanje tektonskih plošč, pač pa človeška dejavnost. Britansko podjetje Cuadrilla je na nahajališču zemeljskega plina Preston New Road izvajalo fracking, hidravlično drobljenje. Pritisk tisočev kubičnih metrov vode, ki so jo s pomočjo velikanskih črpalk vbrizgali v vrtino, da bi kamnina v globini razpokala in bi plin lažje pritekal na površje, je povzročil tresenje tal, ki so ga čutili lokalni prebivalci. Dela so ustavili.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Družba
Novi zakon o prevozih v cestnem prometu, ki ga je, če je šlo vse po načrtih, v torek potrdil državni zbor, uvaja brezplačni medkrajevni javni prevoz za upokojence. Ukrep, ki vključuje železniške in avtobusne prevoze, bo začel veljati junija prihodnje leto. Kot je v državnem zboru pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, država že danes sofinancira medkrajevne prevoze. »Tudi če so avtobusi in vlaki na pol prazni ali pa čisto prazni, za izvajanje teh prevozov država plačuje. Zapolnitev teh mest z upokojenci, ki za prevoze ne bodo plačevali, zato ne pomeni večjih dodatnih stroškov.«
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Družba
Tragična prometna nesreča na začetku meseca, ko je voznik Porschejevega športnega terenca v središču Berlina izgubil oblast nad vozilom in zapeljal med ljudi na pločniku ter pri tem štiri ubil, je bila za številne Nemce kaplja čez rob. Okrepili so se pozivi za prepoved velikih športnih terencev, tako imenovanih SUV-jev, v mestnih središčih. Načelnik mestnega okrožja Berlin Mitte Stephan von Dassel je denimo za časnik Tagesspiegel dejal, da takšni »oklepni avtomobili ne sodijo v mesto«. Oglasil se je tudi eden vodilnih predstavnikov nemških Zelenih Oliver Krischer in se zavzel za omejitev velikosti vozil v mestnih središčih.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Družba
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo osnutek zakona o podnebni politiki, dokumenta, ki naj bi na zakonski ravni zakoličil cilje ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. Gre za posledico spoznanja, da različni programi, strategije in akcijski načrti niso zadovoljivo zavezujoči za odločevalce. Zakon sledi podobnim dokumentom, ki so jih že sprejele številne evropske države, denimo Nizozemska in Danska.
