Vesna Teržan
-
27. 9. 2013 | Mladina 39 | Kultura
Med oddajnikom in sprejemnikom
Pri stojnici smo dobili slušalke, mobilni telefon in natančne napotke, kako moramo hoditi; nič v družbi prijateljev, ampak vsak sam in tudi v nekajmetrski medsebojni razdalji, da si ne bomo kradli satelitskega signala, ki se z aplikacijo nemškega umetnika Uda Nolla za pametne telefone android aktivira na točno določenih točkah po najožjem središču slovenske prestolnice. In še zemljevid so nam stisnili v roko, da se ne bi preveč oddaljili s poti in zaslišali opozorila: »Zašli ste na območje zunaj dometa zvočnega zemljevida. Preverite svojo lokacijo in se vrnite na območje zvočnega zemljevida!«
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Kultura
Nemara je bil kriv rumeni fotoaparat
Pravzaprav se je vse začelo z rumenim fotoaparatom. Za deseti rojstni dan ji je oče podaril čudovito darilo, rumeni fotoaparat, drago igračko za desetletno deklico, drago njej in drago zaradi filmov, ki niso bili prav poceni. A s tem darilom ji je oče Tomaž Kralj, režiser, pesnik in prevajalec, poskušal približati svoj poklic, svet ustvarjalnosti in umetnosti. In tako je že kot osnovnošolka s fotoaparatom beležila stvari okoli sebe, hiše, drevesa, oblake in, ne da bi slutila, je na celulojd posnela podobe in z njimi spomine, ki jih je odnesla s seboj v Anglijo, kamor se je preselila njena mama in ona z njo.
-
6. 9. 2013 | Mladina 36 | Kultura
Poklon tradiciji in apoteoza sedanjosti
Začetki ljubljanskega grafičnega bienala so danes zaviti v mitsko kopreno, kot da je šlo za čudež. Saj, le kako je socialistični državi slabih deset let po drugi svetovni vojni uspelo organizirati, sfinancirati in vsebinsko iskrivo opredeliti eno prvih mednarodnih bienalnih prireditev?
-
Vesna Teržan | foto: Uroš Abram
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Kultura
Zabavaj me, manipuliraj z mano!
»Če je vsaka slika virus, potem je televizija epidemija.« Ta misel iz videa hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa bi lahko bila tudi moto razstave Zabavaj me, ki je poleti na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Televizijska slika torej kot virus, ki se zajeda v naše možgane in sprevrača naš pogled na svet, in hkrati kot zabava, ki nas omami, od nje postanemo odvisni in jo želimo konzumirati znova in znova, iz dneva v dan. Martinis pravi, da je televizija tudi droga, ki diktira vzorce našega pogleda na realnost. In tako postanemo gledalci potrošno blago, ki ga televizija dostavlja oglaševalcem, skratka potrošniki, ki jih televizija instrumentalizira v svoje namene in namene svojih lastnikov – oglaševalcev.
-
Vesna Teržan | foto: Uroš Abram
26. 7. 2013 | Mladina 30 | Družba
V okolici starega kostanjeviškega samostana pojejo žage, dva kiparja in ena kiparka, skupaj s pomočniki, oblikujeta nove skulpture za zbirko Forme vive. Lilija Pobornikova, kiparka iz Bolgarije, odloži motorno žago in z mirnim glasom pripoveduje: »Naredila bom tri cvetove različnih velikosti, največji bo visok okoli dva metra.«
-
Vesna Teržan | foto: Jože Suhadolnik
19. 7. 2013 | Mladina 29 | Družba
»Prihodnost je v tistem, kar šele nastaja, in ne v artiklu, ki se trenutno dobro prodaja,« je iskriva misel arhitekta in industrijskega oblikovalca Nika Kralja, vizionarja in hkrati človeka iz prakse. Kralj je že v šestdesetih letih 20. stoletja razumel osnovna načela trajnosti in ekonomičnosti, ki so bila izhodišče njegovega dela, njegov oblikovalski pristop pa je bil usmerjen v reševanje tehnoloških problemov. S svojim razmišljanjem in delom je bil kar nekajkrat pred svojim časom, tudi v svetovnem merilu. Žal nas je v tem tednu ta nekoč tako lucidni, temperamenti in šarmantni gospod zapustil v svojem 93. letu. Bil je eden redkih mednarodno priznanih slovenskih industrijskih oblikovalcev.
-
Vesna Teržan | foto: Tone Stojko
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Družba
Zdravko Papič, grafični oblikovalec, ilustrator, avtor animiranih filmov in od leta 1991 profesor na oddelku za vizualne komunikacije na ljubljanski ALUO, je z naslovnicami Mladine (na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta) postal znan tudi širši mednarodni javnosti, saj je bil z lucidno ilustracijo ostrih misli glavni komentator takratne politične stvarnosti, čeprav je bil njegov jezik likovni. Slika ima vedno moč le, če je dobro koncipirana in likovno ustrezno izpeljana.
-
Vesna Teržan | foto: Uroš Abram
1. 7. 2013 | Družba Za naročnike
Thackara fotografira, zbira podatke, se pogovarja s krajevnim prebivalstvom in nato sestavi predavanje. Te njegove zgodbe govorijo o drobnih korakih posameznikov ali skupin, ki s svojimi malimi dejanji počasi spreminjajo življenje okoli sebe. Njegova predavanja so v skladu s svetovno usmeritvijo, govorijo o prožnem subjektu, ki beži iz objema korporativnega kapitalizma, posebej se ukvarja s posameznimi skupnostmi, ki znotraj velikega sistema oblikujejo svoj mikrosvet. Predvsem ga zanimajo urbano vrtnarjenje ter zakonitosti sobivanja v bioregiji. Thackara, Anglež, ki živi v Franciji, je nekakšen kurir, saj zamisli in ugotovitve, ki jih je nabral recimo v Indiji, 'presnovi' in jih v živo, na predavanju, predstavi v Stockholmu ali pa v Južni Ameriki, v New Yorku ali v Ljubljani (konec maja v sklopu pobude ALUO Design Talks). Že od leta 2000 na spletni strani Doors of Perception (Vrata zaznave) objavlja svoje ugotovitve, poroča o dogodkih, predstavlja konkretne primere, zamisli, hkrati pa tudi piše knjige in prireja tematske konference. Njegova knjiga The Bubble, Designing in a Complex World (Mehurček ali oblikovanje v zapletenem svetu) govori o služnostnem oblikovanju, tistem, ki pomaga ljudem reševati vsakodnevne naloge in prebresti vsakodnevne težave. V knjigi več govori o ljudeh kot o stvareh. Thackara, študent filozofije, ki je bil v letih 1993–99 tudi direktor nizozemskega oblikovalskega inštituta, je navdušen nad podatkom, da v Ljubljani obstaja Delavsko-punkerska univerza. To se mu zdi sijajno. Združevanje dela z vsakdanjim življenjem kot podlaga za nastajanje novih produkcijskih, ekonomskih in etičnih principov pa ga poleg drugih premis druži z izhodišči letošnjega ljubljanskega trienala U3. Skratka, Thackara je človek, ki povsod, kamor potuje, najde skupne točke s krajevnim prebivalstvom.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kultura
V Moderni galeriji so se na začetku devetdesetih let za trienale sodobne umetnosti odločili tudi zato, da bi skozi pregled aktualne umetniške produkcije teoretsko opredelili pojem sodobne umetnosti. Minilo je že dobrih devetnajst let od prvega trienala Interregnum, ki ga je leta 1994, v času postmodernega pluralizma in estetskega interregnuma, kuriral dr. Tomaž Brejc. Na razstavo je uvrstil predstavnike slovenskega visokega modernizma in takrat ugotavljal odsotnost dominantne estetske norme in potrdil prisotnost avtopoetik. Prevladovali sta slika in skulptura, pridružila sta se jima video in inštalacija.
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Kultura
Skupaj smo močnejši, je stara modrost, ki jo mlada generacija dobro razume. Mladi ustanavljajo kreativne zadruge, prostore za coworking, v katerih si delovno okolje ustvarjajo zlasti kreativci in kjer se potem pri posameznih projektih povezujejo v priložnostne skupine, mladi se med seboj povezujejo tudi v iniciativah, kot so na primer CoFestival s svojim projektom Umetnost SoBivanja, pa mednarodna neformalna skupina The Resilients, pa skupno urbano vrtnarjenje …
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Kultura
»Vstaje, okupacije, revolucije, nemiri in skrajne ideologije vedno zahtevajo žrtve,« ugotavlja Azad Karim, kurdski umetnik, ki že leta živi v Sloveniji. In dodaja, da so poleg civilnega prebivalstva žrtve takih dogodkov tudi umetnine, ki pričajo o preteklosti in so dediščina človeštva.
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Kultura
Duhovito, trpko ... skoraj resnično
Misterij buffo je tedaj petindvajsetletni Vladimir Majakovski napisal kot scenosled za praznovanje prve obletnice oktobrske revolucije (1918). Združil je dve karseda različni prvini in ju spojil v skokovito avantgardistično predstavo – na eni strani srednjeveški misterij in na drugi opero buffo, rojeno v Neaplju 18. stoletja. Misterij je krščansko alegoričen, opera buffo je karnevalska in že po svoji prvinski nameri biča in smeši človeško nrav.
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Kultura
Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) že dobra tri leta v sodelovanju s Cankarjevim domom vsak mesec predstavi enega izmed svojih članov in Nataša Šušteršič Plotajs je že 21. po vrsti.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Kultura
»S projektom želim pokazati na izginjajoče družbene vrednote v tako imenovanem tretjem svetu, ki tonejo pod pritiski globalizacije in navidezne modernizacije,« opozarja Matjaž Krivic, ki bo na večer praznovanja mednarodnega muzejskega dne pod pokroviteljstvom Slovenskega etnografskega muzeja pred njim in v bližnji Kavarni SEM razgrnil nabor svojih fotografij s potovanj po Indiji, Nepalu, Tibetu, Kitajski, Mongoliji, Pakistanu, Iranu, Jemnu, Etiopiji, Namibiji, Burkini Faso, Senegalu, Mavretaniji, Maliju, Alžiriji in Maroku.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Družba
Skodlarstvo, stara ljudska obrt
Ostre zime in obilne padavine so še vedno pogost pojav v alpskem svetu, čeprav so še do nedavnega razglašali, da se nam bližajo korenite vremenske spremembe in vsesplošna otoplitev planeta. Ker podnebne razmere v Alpah niso ravno mile, zaradi velikih temperaturnih razlik med zimo in poletjem, ker pozimi pade obilo snega, poleti pa pogosto pada toča, se je že v ’pamtiveku’ izkazalo, da je lesena kritina za ta območja najustreznejša. »Prednost lesenih streh je toplotna izolacija poleti in pozimi. S pokrivanjem streh na naš, gorenjski način pa je streha tudi zelo močna.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kultura
Zasebne zbirke (»kabineti kuriozitet«) so bile že od nekdaj vir in jedro muzejskih in galerijskih zbirk. Zbirka družine Medici je bila osnova za zbirko Galerije Uffizi v Firencah, začetki Britanskega muzeja v Londonu izvirajo iz zbirke sira Hansa Sloana. Med zelo posebne štejemo zbirko Calousta Gulbenkiana, armenskega magnata, ki je v svojem pariškem stanovanju živel med dragocenimi eksponati, vse dokler se ni leta 1942 pred nacizmom umaknil v lizbonski hotel in zbirko, ki je obsegala okoli 7000 eksponatov, podaril mestu Lizbona. Danes njegova raznovrstna in nadvse dragocena zbirka domuje v modernistični stavbi, nosi njegovo ime in zanjo skrbi Fundacija Gulbenkian.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kultura
Na fotografijah vidimo sledi, ki jih je na ozemlju nekdanje Jugoslavije pustila vojna – razrvala je duše, razdejala prostore, razrušila mesta in uničila naravo. A po vojni, v času navideznega miru, imenovanega tranzicija, je v ta mesta, doline in kotline prišel še perfidni turbokapitalizem. Najprej je uničil gmotne temelje, temu je sledilo še duševno pohabljenje, nato pa je potihoma, ob pomoči domačih politikov, državljane razlastil blaginje nekdanje družbene lastnine, jim vzel socialno državo in jih za povrhu še oropal za drobne prihranke in lastna življenja.
-
Vesna Teržan | foto: Borut Peterlin
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Kultura
Sjećaš li se Sarajeva? Se spominjaš Sarajeva? Nostalgični vzklik in hkrati spomin na eno nekoč najlepših mest na Balkanu, ki so ga v devetdesetih letih obkolili, razrušili, pobili na tisoče njegovih meščanov; pa tudi opomin, kaj vse se je dogajalo med 1425 dni trajajočim sovražnim obleganjem Sarajeva, najdaljšim obleganjem kakšnega evropskega mesta sploh.
-
Skoraj sto let likovne umetnosti
Razstava Skoraj pomlad, podnaslovljena 100 let slovenske umetnosti, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor, naj bi bila eden največjih projektov te galerije v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (EPK), ki ga je Maribor gostil lani. Se je namen uresničil?
-
»Ne delam razlik med svojim umetniškim ustvarjanjem in družbenopolitičnim aktivizmom. Saj nikoli ne vem, kakšna bo moja naslednja poteza, ali bom v prihodnjih nekaj urah deloval kot umetnik ali kot družbeni aktivist,« zatrjuje Ai Weiwei, poleg pisatelja Liu Xiaoboja, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za mir, na Zahodu najbolj znan kitajski umetnik, konceptualist, fotograf, arhitekt, kipar, kurator in pisec kulturnopolitičnih člankov, ki jih objavlja v različnih zahodnih časnikih, od Guardiana in Frankfurter Allgemeine Zeitunga do New York Timesa.
-
Hamleta grize dvom, je neodločen, pasiven, nenehno odlaga izpolnitev naloge, ki mu jo nalaga usoda, da bi maščeval smrt očeta in razkrinkal, kako zelo je dežela Danska iztirila iz orbite družbenih vrednot in kako država gnije pri živem telesu. »Nekaj gnilega je v deželi Danski,« je pogosto uporabljen Hamletov citat za označitev skorumpirane, propadajoče družbe. Drugi citat iz te antologijske tragedije svetovne dramatike, »Biti ali ne biti, je vprašanje«, je prav tako »ponarodel« kot ironično premlevanje lastne eksistence.
-
Grande valse brillante iz leta 1833/34, ki ga je Frédéric Chopin zložil na predvečer evropskih meščanskih revolucij, se lepo prilega drami Draga Jančarja Veliki briljantni valček. Aktualni poudarek ji daje uprizarjanje te velike želje oblastnikov po nadzoru nad ljudmi, te arogance, ko za lastni drobni užitek poteptajo človekovo dostojanstvo. Ta se v dveurni predstavi, ki se je po dolgem času vrnila na slovenske odre, razigra do grotesknih razsežnosti človeške nravi. Nazorno, z veliko humorja pokaže, da so nekateri ljudje v želji po oblasti (in v želji, da bi na oblasti tudi ostali) pripravljeni uporabiti katerakoli sredstva.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Kultura
Prefinjen detektor družbenih razmer
»Ustvarjam fiktivne podobe. V bistvu rišem laž, ki je zares laž, a hkrati ta laž pripoveduje mojo resnično zgodbo.« Tako kontradiktorno, samokritično in odkrito slikar Gani Llalloshi govori o svojem zadnjem ciklu – velikih platnih, pravzaprav preprogah, na katerih je stkal idilične pokrajine, ki jih je navdihnil film Sanje japonskega režiserja Akire Kurosawe.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Kultura
»Naslednje jutro pokliče v službo, da odpoved. Umije si zobe. Bruha v kuhinjski umivalnik. Se odvleče v park, sede na mokro klop, moli. Zarije pest v trebuh. Dvakrat boksne. Z ujeto molitvijo med stisnjenimi zobmi udarja kot zmešana. Hoče umreti, zaboga!« Tako se konča Totalka, pripoved o kuharski pomočnici, ki ji umre hči zaradi tumorja v možganih, in zgodba le ene izmed žensk, ki jim je Patricija Peršolja posvetila pesem.
-
Vesna Teržan | foto: Borut Peterlin
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Družba
Miha Krištof, umetnostni kovač
Kovaštvo ima pri nas večstoletno tradicijo. V prvi polovici 20. stoletja je bila kovačija v Kropi na Gorenjskem še dejavna. Pokonci jo je držal kovač in mojster umetnostnega kovaštva Joža Bertoncelj. Danes je v Kropi kovaški muzej, do nedavna so organizirali tudi poletne kovaške delavnice, a pravih mojstrov ni več prav veliko, zato kovaštvo izumira. Uradni dokumenti in etnološka stroka govorijo o tem, da imamo danes v Sloveniji le še enega takšnega mojstra in ta živi v Vinarjah pri Mariboru. To je Miha Krištof.
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Kultura
Pisalo se je leto 1972, ko je v poletnih mesecih v Kasslu potekala peta Documenta, ki je postala kontroverzni umetniški stodnevni dogodek. Kurator, legendarni Harald Szeemann, je spremenil koncept in med sodobne umetnosti prvič uvrstil tudi performans in hepening. Povabljenih je bilo 218 umetnikov, med njimi Joseph
-
2. 11. 2012 | Mladina 44 | Kultura
V prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) je na ogled umetnost Jutrovega. To staro poimenovanje za Bližnji vzhod je ostalina nekdanjih romantičnih predstav o tem delu sveta, ki pa jih želi razstava Sistemi in ornamenti preseči, saj že na prvi pogled zanika na Zahodu razširjene stereotipe o islamski kulturi.
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Kultura
Produkcija slovenskih gledališč je bila v preteklem letu, tistem, ki se šteje po »Borštnikovem štetju« – od oktobra do oktobra –, dobra, prinesla pa je tudi nekaj presežkov. Predstave potrjujejo, da je slovensko gledališče spet v dobri kondiciji, da je sodobno, da je iz tradicionalnega meščanskega teatra potegnilo najboljše, da ni pozabilo avantgardističnih in modernističnih impulzov iz šestdesetih in sedemdesetih let, da išče svoj ustvarjalni presežek v eksperimentu in ga marsikdaj tudi najde. Ta gledališka kondicija daje slutiti, da bo letošnji, že 47. festival Borštnikovo srečanje zanimiv in vznemirljiv ter da bo valoval v skladu s svojim geslom »Ostrimo ustvarjalnost«.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Družba
Zlati beneški lev za življenjsko delo
Živi na skrajnem zahodnem robu Evrope, kjer ob obale Pirenejskega polotoka buta Atlantik. Vztrajno sledi svojim idejam, ne uklanja se svetovnim trendom, čvrsto stoji na svoji poti, ustvarja strogo arhitekturo in videti je, kot da bi črpal modrost iz zemeljskih plasti, ki hranijo ostanke starih civilizacij. Ne zmeni se za svetovno mašinerijo, ki proizvaja zvezde, toda svetovni slavi se preprosto ni mogel izogniti. Zaradi svojega dela ne. Prejel je že skoraj vsa priznanja, ki jih arhitekt lahko dobi – leta 1988 je dobil evropsko nagrado Miesa van der Roheja pa zlato medaljo Fundacije Alvarja Aalta, leta 1992 Pritzkerjevo nagrado, leta 2009 zlato medaljo RIBA in 2011 zlato medaljo IUA.
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Družba
Letos avgusta so v notranje okvire izložb v Urbančevi mestni palači, na vogalu Trubarjeve ulice in Miklošičeve ceste v Ljubljani, vgradili še poslednji element, ki je lepo zaokrožil zgledno prenovo te secesijske stavbe. To so jedkana stekla, nastala po vzorcu enega izvirnika in nekaj črepinj. Steklo so razbili veseljaki davnega leta 1989, ko so po silvestrski noči zagnali v izložbo Centromerkurja steklenico šampanjca. A na srečo je naslednje jutro Aleš Lombergar opazil razbito šipo, in ker ima »pravo oko«, je vedel, da je šlo po gobe še eno poslednjih ljubljanskih historičnih oken iz leta 1903. Zavedal se je, da je te črepinje treba shraniti, z dovoljenjem brezbrižnega poslovodje trgovine je drobce stekla pobral in shranil.