Vesna Teržan
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Kultura
Se bomo v prihodnosti z veseljem potili, ker bomo po zaužitju kapsule, ki vsebuje parfum, lepo dišali? Bomo doma gojili bakterije, ki star papir predelujejo v toaletnega? Ali pa pajke, ki proizvajajo svilo? Od živali in mikroorganizmov je le korak do DNK in sintezne biologije. A prav ta korak je že za nekaterimi mladimi oblikovalci.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Kultura
Prva premiera v gledališki sezoni 2012/13 v Drami SNG Ljubljana prinaša žgečkljiv nemir in zadovoljstvo, saj obeta, da bo ves letošnji repertoar vznemirljiv in izzivalen. Takšen, kot tudi pritiče današnji družbeni stvarnosti. Prva predstava sezone na velikem odru ZANG TUMB TUUUM globoko posega vanjo, četudi se na prvi pogled zdi, da so izbrana besedila futuristov z začetka prejšnjega stoletja, na katerih temelji, le zaprašeni artefakti avantgardističnih umetniških gibanj. A takšni so le na prvi pogled! Kratka besedila futuristov namreč odzvanjajo in potrjujejo stalnice v tej civilizaciji – igrivost, pa tudi neumnost, napuh, izprijenost in bedo človeške nravi.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Kultura
»Rekla je, da ne bo delala nič. Ja, kaj bomo pa potem snemali?« se je spraševal režiser in snemalec Matthew Akers, ko se je s konceptualno umetnico Marino Abramović dogovarjal za snemanje dokumentarca o pripravah na njeno veliko razstavo leta 2010 v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA).
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Kultura
Beneška skupna tla in zakodirana prihodnost Maribora
»Sodobna mesta lahko razlagamo tudi kot materialno/fizično obliko boja med individualnim in kolektivnim,« je ena izmed misli letošnjega kuratorja beneškega bienala. Kdo daje javnemu prostoru, tistemu skupnemu – torej trgom, ulicam, arkadam, bulvarjem ... – identiteto? Prebivalci! A kdo zares odloča o tem? Kapital ali javni interes? Ali zasebniki s finančno močjo ali predstavniki prebivalcev v mestnih in občinskih svetih? In ali so ti zastopniki ljudstva neodvisni od zasebnih mogotcev?
-
3. 8. 2012 | Mladina 31 | Kultura
Na južnih obronkih Pohorja, v Vitanju, se je prejšnji petek v ravnotežno lego dokončno usidrala ena izmed orbitalnih oscilacij v nizu načrtovanih. Namreč, med zelenimi griči je zrasla futuristična arhitektura KSEVT – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Družba
Posluša staroselce in šepet narave
Blue Mountains, gorato pokrajino zahodno in severno od Sydneyja s 1100 metri nadmorske višine, ovijajo modre meglice, ki jih ustvarjajo hlapi evkaliptovih olj, od tod tudi ime Modre gore. Te vzpetine in kanjoni, poraščeni z evkalipti, visokimi praprotmi in drugim razkošnim rastjem, so v 18. stoletju kar nekaj časa preprečevali belim priseljencem, da bi prodrli do aboriginskih naselij in poti. V teh opojnih gozdovih 150 kilometrov zahodno od Sydneyja sredi narodnega parka leži na nadmorski višini tisoč metrov, na eni izmed starih aboriginskih poti, Murcuttova stvaritev – hiša za družino Simpson - Lee. Tja, na poraščeni skalnati rob, je postavil dva nizka bivalna paviljona, ločuje ju pravokotni ribnik, v stavbo vodi lesena brv skozi zastekljeno preddverje. Materiali so preprosti – polirana betonska tla, omet iz blata, znižane stene iz opeke, jeklena okvirna konstrukcija in zunanje obloge iz valovite pločevine.
-
Ko je Oscar Niemeyer v Braziliji na topel decembrski dan praznoval 104. rojstni dan, je povedal, da še ne gre v pokoj, in se ponosno pohvalil, da vsak popoldan še vedno projektira v svojem ateljeju v bližini Copacabane. Sedaj pripravlja načrte za gledališko stavbo v parku Flamengo na hribu Sladkorni stožec blizu Ria de Janeira. Predlani so ob njegovem rojstnem dnevu slovesno odprli Mednarodni kulturni center Oscarja Niemeyerja v španskem mestu Aviles, ki ga je sprojektiral ta vitalni »praoče« brazilske sodobne arhitekture, leta 2010 pa so v mestu Niteroi blizu Ria odprli novi sedež Fundacije Oscarja Niemeyerja in tudi ta stavba je nastala po njegovih načrtih.
-
Jože Suhadolnik je v svoji karieri sodeloval z Mladino, s časopisom Dnevnik pa z nekdanjimi Razgledi, je soustanovitelj fotografske agencije Bobo, na začetku devetdesetih let je sodeloval s svetovnima agencijama Associated Press in European Photo Agency, leta 1996 je prejel nagrado zlata ptica za fotografijo, danes je fotograf pri časopisu Delo, kjer je bil do nedavnega urednik fotografije.
-
Otvoritev razstave Metke Krašovec: Potovanja za svetlobo
Sodobna slovenska umetnostnozgodovinska stroka Metko Krašovec postavlja v zgodovinski niz kot najpomembnejšo slovensko slikarko po Ivani Kobilci. Ločevanje na žensko in moško slikarstvo bi moralo biti že zdavnaj preseženo, pa je vendar uradna opredelitev še vedno taka. Že leta 1973 je kritika dobro sprejela njene rdeče slike, razstavljene v Mali galeriji v Ljubljani, za ta opus je prejela nagrado Prešernovega sklada.
-
Niko Kralj, arhitekt, oblikovalec in izumitelj, je bil osrednja osebnost slovenskega oblikovanja v drugi polovici 20. stoletja. Je utemeljitelj slovenskega povojnega industrijskega oblikovanja, ki si je pridobil mednarodni ugled. Njegov stol Rex je še vedno najznamenitejši industrijsko oblikovani izdelek iz Slovenije. Kraljeva rojstna letnica je 1920, rexova pa 1953 in ta stol še vedno ustreza osnovnim parametrom industrijskega oblikovanja, pa tudi bistvenim ergonomskim parametrom; je med redkimi slovenskimi izdelki, ki so dobili mesto v zbirki oddelka za oblikovanje v newyorškem muzeju MoMA, Niko Kralj pa med redkimi slovenskimi oblikovalci, ki so že pri 35 letih dosegli svetovno slavo.
-
18. 11. 2011 | Mladina 46 | Kultura
Bojan Hadžihalilović: "Kako preživeti to ero potrošništva in ostati junak našega časa"
Izredno zavzet in angažiran predavatelj, kjerkoli na svetu na začetku predavanja opazi študente s priprtimi očmi in brezizraznim pogledom. Na koncu predavanja so ti študentje s široko odprtimi očmi in z nasmeškom na obrazu pripravljeni na akcijo.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Kultura
Med gosti in žiranti 5. bienala vidnih sporočil, ki je potekal v Ljubljani še novembra, je bil tudi Filip Pagowski. S predstavitvijo svojih del v Kinu Šiška je očaral del občinstva in dal mladi generaciji, ki je sestavljala večino publike, vzgojno sporočilo, da četudi si mednarodno prepoznaven in uspešen ustvarjalec, še ni treba, da se vedeš kot filmska zvezda. Očaral nas je s preprostostjo in navdušil z ilustracijami in predlogami oblikovalskih rešitev za pomembne azijske naročnike. Skromen, čeprav ima pri triinpetdesetih letih zavidanja vredno mednarodno kariero grafičnega oblikovalca in ilustratorja.
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Kultura
Eduard Miler: "Na srečo me še nikoli ni pogoltnila kakšna politična stranka"
Gledališki režiser, ki vedno najde svojo posebno pot do bistva vsakokratnega dramskega komada, režiser, ki nas z vsako gledališko postavitvijo in s svojo estetiko udari naravnost v sredino čela. Vedno družbeno angažiran, vedno iščoč aktualni trenutek, najsibo v shakespearjanski drami, ruskem simbolizmu, nemškem postmodernizmu ali antični grški drami. Načelen, neizprosen do sebe in svoje okolice, tako kot je bil tudi v zgodnji mladosti, ko se je tako rekoč sam prebijal skozi labirinte mladostnih dogodivščin.
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Družba
Med člani letošnje žirije za podelitev Pritzkerjeve nagrade je bilo nekaj zelo slavnih in pomembnih arhitektov: Avstralec Glenn Murcutt, Italijan Renzo Piano, Finec Juhani Pallasmaa, pa tudi Čilenec Alejandro Aravena, Kostaričan iz Houstona Carlos Jimenez, urednica pri založbi Phaidon Karen Stein in seveda, kot vsako leto, odgovorna direktorica nagrade Martha Thorne.
-
12. 5. 2011 | Mladina 18
Kam, v katero rubriko bi kronisti uvrstili osebnost, človeka, ki misli fotografijo, ki diha fotografski posnetek, ki čuti kader, ki tipa svetlobo in vidi senco, ki skozi objektiv v trenutku najde kaj, kar drugi spregledamo, in ki je fotografijo vzel za svoj najpristnejši izraz. Težko je opredeliti takšno osebnost, še posebej, če vemo, da je Stojko tudi pisal pesmi, novele in romane, delal na RTV kot tehnik in...
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Družba
V skladu s tradicijo in v slogu duhovitih in modrih karikaturistov Trenc zase pravi, da je kot dvorni norček, ki se norčuje iz vsega, prepričan, da je prav smeh sredstvo, s katerim bomo morda spreobrnili svet, ga naredili boljšega in razumnejšega. V stripih je pogosto risal svojo, »alternativno« zgodovino sveta, recimo, kako bi bilo, če bi se druga svetovna vojna začela z državnim udarom nacistov v...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Družba
»O sliki se mi sanja, o sliki se mi blede... Vendar slika nikoli ne pride iz sanj; slika je p-res-neto in p-res-enetljivo resna reč. Od drugod. Nikoli čisto od tu in zato nikoli iz sanj.« Ta misel Marka Jakšeta lahko gledalca zmede še bolj kot slike same. Na prvi pogled se zdi, da slika svoje sanje, privide, izmišljen svet, usedline podob, ki jih lahko tako zaplete le naše nezavedno.
-
Sredi osemdesetih let se je odločil, da skupaj s Charlotte Anderson, ameriško kulturno antropologinjo, zapusti Slovenijo in gre raziskovat Japonsko. Tam je ostal 25 let in danes je cenjen fotograf, član JPPS*, ki Japoncem odkriva njihovo duhovno in materialno kulturno dediščino. Na začetku svojega bivanja na Japonskem je opazil na nekaterih mestih - ob vhodnih hišnih vratih, v trgovinah, pisarnah in tudi na...
-
V zraku je vseh petdeset let viselo vprašanje, ali je bil Edo Mihevc politično protežiran arhitekt in ali je bila njegova arhitektura le učinek delovanja družbenopolitičnih sil. Danes, s časovne razdalje, se je ideološka koprena predsodkov razblinila in jasen pogled na Mihevčev velikanski arhitekturni opus kaže, da je bil eden najboljših slovenskih modernistov (stavbe v Trstu in Ljubljani), pragmatični...
-
9. 12. 2010 | Mladina 49 | Družba
Po drugi svetovni vojni je v hiši na bregu Ljubljanice živela družina Otona in Aranke Muck s hčerko Marlenko in tremi sinovi - Petrom, Otonom in Kristijanom. Oče Oton, sicer agronom, je pred vojno pisal radijske igre, vselej pa se je rad šalil. Iz ene od njegovih zgodbic je nastala morda najpogosteje pripovedovana šala druge polovice 20. stoletja.
-
18. 11. 2010 | Mladina 46
»Obsojen sem bil na resničnost!« je pred 40 leti priznal Handkejev naslovni junak Kaspar. Prav igra Kaspar takrat radikalnega avstrijskega dramatika Petra Handkeja je bila prva predstava Eksperimentalnega gledališča Glej; režiral jo je Iztok Tory, za prevod in dramaturško razčlembo je poskrbel Lado Kralj, Kasparja je igral Kristijan Muck.
-
4. 11. 2010 | Mladina 44
Letošnje Borštnikovo srečanje je spominjalo na dobre stare čase, ko je bila gledališka umetnost še visoko cenjena v slovenski družbi in je mariborski festival veljal za praznik slovenskega gledališča. Kot je zapisano na njegovi spletni strani: »Borštnikovo srečanje ni le osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji, temveč je tudi manifestacija preobratov in izzivov; je prostor večnih borb, čutnih poetik in novih spoznanj.« Izziv, kako doseči preobrat v organizaciji in tudi v samem vsakokratnem poteku Borštnikovega srečanja, je leta 2009 sprejela Alja Predan, dramaturginja, prevajalka in urednica. Predanova je prevedla vrsto gledaliških iger, v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila dramaturginja in urednica knjižne zbirke. V Maribor pa se je odpravila z delovnega mesta vodje gledališko-plesnega programa v Cankarjevem domu. Nekateri so jo svarili, naj se kot Ljubljančanka ne odpravlja v štajersko prestolnico, saj ji Mariborčani ne bodo dovolili, da ji uspe. Alja Predan se ni pustila prestrašiti in danes pravi, da je bila nadvse prijazno sprejeta, morda tudi zaradi tega, ker sama nikoli ni imela nobenih predsodkov in nikoli ni pristajala na »sovražni govor« med Štajerci in Ljubljančani. Mariborčane je očarala s svojo lucidnostjo, energijo in vztrajnostjo. Uspelo ji je celo nemogoče - dosegla je, da sta pri preobrazbi Borštnikovega srečanja v sodobni festival sodelovali mariborska občina in ministrstvo za kulturo.
-
23. 9. 2010 | Mladina 38 | Družba
Visok, slok, sivolas gospod s pokončno in ponosno držo, z mirno govorico telesa, a preudarnih in natančno izraženih misli, iskriv in duhovit sogovornik, erudit, kozmopolit, ki je dobro poznal domačo grudo in značaj svojih rojakov. Takšnega se ga bomo radi spominjali, pa tudi kot ostrega strokovnega analitika in družbenega kritika. »Arhitektura je od politike sicer odvisna, na srečo pa ni direktno odvisna od...
-
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Družba
MICHELANGELO MERISI DA CARAVAGGIO
Brez Michelangela Merisija da Caravaggia (1571-1610) ne bi bilo Velazqueza in njegove vloge v zgodovini slikarstva, nato pa ne bi bilo Maneta, ki je pri Velazquezu našel vir svoje slikarske poteze, in tudi ne bi bilo Rembrandta in njegovih holandskih slikarskih kolegov, ki jim je bilo delo olajšano, saj jim je Caravaggio do natančnosti demonstriral oblikovanje svetlobe v slikarstvu - ostra nasprotja med...
-
10. 6. 2010 | Mladina 23
»Stala sem pred razparanim platnom Lucia Fontane v londonski galeriji Tate Modern in začela jokati. Nenadoma sem dojela bistvo njegovih rezov v platno. Hecno je to naše dojemanje, gledaš, gledaš in ne vidiš. Potem pa pride trenutek, ko spregledaš, ko dojameš in sploh ne moreš verjeti, kako zelo si bil ves ta pretekli čas slep.« Tako je Zora Stančič opisala svoje »razodetje« in poskušala...
-
13. 5. 2010 | Mladina 19
Divji v srcu so skupaj prvič razstavljali pred 12 leti, ko so bili v najbolj noro zrelih moških letih (okoli 30) in so bili prepričani, da imajo dovolj energije, ustvarjalnosti in prodornosti za nadaljnjih tristo let. Vse je bilo pred njimi - umetniška pot v vzponu, osebno življenje se je zapolnjevalo in bogatilo z izkušnjami, ideje so bruhale in v žilah so čutili divji utrip življenja.
