Vesna Teržan
-
11. 2. 2010 | Mladina 6
Primož Ekart je eden tistih igralcev, ki se uspešno selijo in se vživijo v vsak gledališki žanr; odigral je več kot sto vlog v gledališču in na filmu. Morda je neke vrste teatrski nomad. Pravzaprav je igral skoraj v vseh slovenskih gledališčih - v Mestnem gledališču Ptuj, v Drami SNG Maribor pa v Pandur Theatru, v Prešernovem gledališču Kranj, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, v Gledališču Koper, v Slovenskem mladinskem gledališču, v SNG Drami Ljubljana, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v Gledališču Ane Monro, v Lutkovnem gledališču Jože Pengov, v Špasteatru, Teatru 55; igral je tudi v televizijski nanizanki TV Dober dan in v Naši mali kliniki, v filmih - od vloge Josipa Vidmarja v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina, Pavlina v filmu Do konca in naprej Jureta Pervanje, v filmu Ekspres, ekspres Igorja Šterka, Igorja v sobi 408 Martina Turka in tako naprej. Pravi, da je prilagodljiv do neke stopnje, a hkrati samosvoj. Kadar se ne spusti v gledališko avanturo z drugimi režiserji, sam izbere dramsko besedilo, ga zrežira in odigra v produkciji svoje hiše Imaginarni in koprodukciji tistih institucij, ki jih trenutni Ekartov projekt pač zanima. Odličen je v tako zahtevnih predstavah, kot je Achternbuscheva Ella ob sijajni Štefki Drolc, druga zahtevna in težka vloga je zgodba o transvestitu, ki je preživel nacizem tretjega rajha in totalitarizem nekdanje Vzhodne Nemčije - monodrama Poročena s seboj, ki jo je v Cankarjevem domu odigral že več kot 30-krat. Vztraja v samostojnem poklicu in prav zaradi te svobode (ki je morda tudi navidezna svoboda, pa vendar svoboda) in svojega nomadstva je pravi sogovornik, ko gre za vprašanje, v kakšni kondiciji je slovensko gledališče.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Družba
Moderna galerija v Ljubljani je po dveh letih spet odprla svoja vrata. Njena svežina veje iz dejstva, da sta arhitekta prenove Bevk in Perović ustrezno pojmovala volumen modernistične stavbe. In kot se za osrednjo institucijo moderne umetnosti spodobi, so za prvo razstavo v prenovljenih prostorih izbrali pregledno razstavo Zorana Mušiča, enega najpomembnejših slovenskih modernistov, ki pa je imel z domovino burno...
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Kultura
Na svetu je približno 3000 bienalnih prireditev, na spletu se zlista 2720 zadetkov, seveda je med njimi tudi ljubljanski bienale, ki sodi med starejše bienalne prireditve. O smislu in namenu bienalnih prireditev se bo na letošnjem bienalu spraševala tajvanska raziskovalka umetnosti Chin-Tao Wu. Na predavanju Bienali brez meja bo govorila o fenomenu bienalov, katerih namen in cilj naj bi bila globalni pretok...
-
30. 7. 2009 | Mladina 30
Tehnični genij in športni zanesenjak
Za Stanka Bloudka velja tisti ljudski rek - »Pa ni, da ni!« Vsega se je lotil, vse ga je zanimalo, in česar se je lotil, to je hotel narediti boljše, uporabnejše in učinkovitejše. Najbolj ga poznamo kot snovalca in graditelja športnih objektov in naprav, manj kot izumitelja in konstruktorja letal. V našem kolektivnem spominu in na vrednostni lestvici pa nima tistega mesta, ki bi mu glede na vse...
-
21. 5. 2009 | Mladina 20
Živi in dela v New Yorku, postal je prebivalec svetovne metropole, mešanice Amerike in Evrope, kjer ne poznajo pojma tujec ali gastarbajter. V talilnem loncu svetovnih kultur njegov izvor, to, da izhaja iz nekdaj multinacionalne Jugoslavije, ni ne prednost ne pomanjkljivost, ampak zgolj dejstvo, umaknjeno nekam tja med opombe. Tisto, kar šteje, so njegov iskrivi in ostri um, trma in šarm ter seveda talent.
-
18. 12. 2008 | Mladina 51
Zgodba institucije KG se je začela v šestdesetih letih 20. stoletja, ko se je Kostja Gatnik pojavil med prvimi osvajalci avtonomnega mentalnega ozemlja slovenske urbane kulture. Leta 1977 je pri Škucu izpod Gatnikovih prstov in kot plod njegovih malih sivih celic izšel prvi slovenski zbornik stripov Magna Purga. Zbornik je postal »uspešnica stoletja«! Sicer pa je bil načrt, da bi v Magni Purgi zbrali...
