Maja Novak
-
Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine, varuh otrokovih pravic in še kdo, ki si drzne trditi, da marsikateri slovenski otrok že živi na robu revščine ali celo onstran njega, se očitno bridko motijo. V resnici je naša mladina eden najbogatejših segmentov populacije. Le katera druga starostna skupina bi si lahko privoščila v državni proračun čez noč prispevati več deset milijonov evrov? Dr. Stanka Setnikar Cankar je v izjavah za javnost, s katerimi je napovedala uvedbo varčevalnih ukrepov v šolstvu, omenjala reze, težke do 35 milijonov, nekateri novinarji pa so v poznejših informativnih oddajah namignili, da bi jih utegnilo biti celo 65. In to je ogromno. Naši šolarji se, kakor kaže, valjajo v denarju.
-
»Gospod predsednik? Gospod predsednik! Zbudite se, gospod predsednik!«
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Ihta
Dragi moji, ali ste pred prazniki džinglbelsa, ko gorijo leeeee še sveeeeeče, kupili kako knjigo, da bi jo v miru prebirali v zaspanem, zmačkanem prvem jutru novega leta in stare realnosti? No, nikar tako osramočeno ne upirajte pogledov v tla: celo če v vsem letu 2014 niste prebrali niti ene knjige, spadate malone v statistično večino, to pa po neki sprevrženi logiki naših logov najbrž pomeni, da ste normalni.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Ihta
Karkoli že sem, nisem matematik. Zaradi disleksije sem vso osnovno šolo obračala trebuščke šestk v napačno smer, ob pogledu na decimalno vejico pa se razjokam še danes. Ker nisem matematik, je jasno, da mi tudi razne Politične ekonomije I in Ekonomike podjetij II na fakulteti niso najbolje šle. Pa tudi zato ne, ker imam vsaj ščepec zdravega razuma. Tako mi, na primer, ni jasno, kako lahko, metaforično rečeno, v imenu varčevanja tovarni odklopiš elektriko in vodo, odpustiš vse delavce ter nato pričakuješ, da bo proizvajala več kot prej, ali kako je mogoče z ministrskega stolčka sodržavljanom zabičati: »Od danes boste jedli le neslan močnik in pili studenčnico, temu pa bomo rekli lepše življenje.«
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Ihta
No, pa je le minilo! Vsi grobovi so bili sfrizirani in naličeni, vse dame na pokopališčih tudi, vse nove obleke pokazane, vsi avtobusi mestnega prometa polni, vsi osebni avtomobili oprani, vsi parkirni prostori za invalide pred trgovskimi centri zasedeni z avtomobili ljudi, ki sicer pokajo od zdravja, a se jim ne da predaleč potiskati nakupovalnih vozičkov z vsebino, ki bi zadostovala za življenje v zaklonišču med jedrsko vojno; škoda le, da se v vsej tej norišnici nihče ni imel časa spomniti tudi na drage pokojnike. In potem je prišla še nedelja, ko se že po tradiciji kisam: prazniki in Gospodovi dnevi me vedno pahnejo v depresijo, saj se prav takrat najjasneje zavem, kako malo ima moj način razmišljanja skupnega z mentaliteto naroda, med katerim mi je sojeno živeti.
-
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Ihta
No, pa se spet z nečim strinjam. Strinjam se in pohvalila bom! Potem pa o meni trdijo, da sem tečna stara baba zajedljiva ... Ha! Docela se strinjam s trditvijo, ki jo je na spletni strani 13. oktobra letos pod naslovom Ministrstvo za kulturo RS poziva k dostojnemu komuniciranju objavilo, ja, uganili ste, ministrstvo za kulturo in po kateri je »vsakdo, ki nastopa v javnosti, odgovoren za to, da je komuniciranje, tudi če je konfliktno, resnicoljubno, argumentirano, dostojno in spoštljivo do oseb, ki jim je namenjeno«. Drži. To, da je dobršen del Slovencev funkcionalno nepismen, še ne pomeni, da se lahko v parlamentu ali pred raznimi sodišči ali na spletnih forumih obnašajo, kot da tudi funkcionalno govoriti ne znajo.
-
10. 10. 2014 | Mladina 41 | Ihta
Nekega lepega dne, ko je morje romantično valovilo in sonce romantično sijalo na Portorož, mi je očim pokazal človeka, ki je bil zamlada služil v tujski legiji. Prav rada bi zapisala, da je bil romantičen, pa ne morem. Striček je lovil ribe in bil na las podoben tistemu vašemu sosedu, ki kar naprej brklja po vrtu. Banalnost zla, bi rekla Hannah Arendt. Skoraj zagotovo so bili nepopisno banalni tudi tisti Slovenci (ni jih bilo malo), ki jim deset dni nekakšne vojne ni bilo dovolj, zato so se kot plačanci udeležili še vsejugoslovanskega klanja med Hrvati in Srbi. Zdaj se je slovenski prostovoljec našel tudi na bojiščih Islamske države in žal padel. Njegovi sovaščani trdijo, da je bil dober fant, tih in prijazen. Tragična banalnost nesmiselne smrti.
-
26. 9. 2014 | Mladina 39 | Ihta
Moralo se je zgoditi. Tako kot vsakič se je tudi tokrat med prvimi krči predvolilnega boja za položaj ljubljanskega župana našel nadobuden mlajši kandidat, ki je kot svojo prihodnjo prednostno župansko nalogo omenil popravo krivic, kakršne se v prestolnici godijo kolesarjem. Kolesarske steze se jim iztekajo v prazno ali pa jih sploh ni, pešci jih grdo gledamo, ko švigajo mimo, in tako dalje. Se strinjam. Te stvari je treba urediti dosti bolje, kot so urejene sedaj.
-
12. 9. 2014 | Mladina 37 | Ihta
Meni v tej državi ni čisto nič več jasno; kadar pa mi je jasno, ne morem verjeti. Tako še vedno ne morem verjeti, da se je med nami našel človek, ki noče biti minister, ker meni, da za to nima strokovnega znanja. Morda je Tomaž Gantar nadpovprečno pošten in samokritičen mož in morda se samo spreneveda ter išče izgovore. Navsezadnje je politik. A tudi če velja slednje, ga kaže pohvaliti, saj je celo s svojim (morebitnim) izgovorom pokazal, da se bolj od kolegov, ki se vsi do zadnjega spoznajo na vse, zaveda, da ministrstva niso »fevdi«, kot je v parlamentu duhovito pripomnila Violeta Tomič, temveč kraj, kjer bi bilo treba delati.
-
29. 8. 2014 | Mladina 35 | Ihta
Zgodba o sedenju na dveh stolih
Premile madonne! Tokratno kolumno pišem z razumom, ne s srcem, kajti moj bridko preizkušani srček prav nič ne mara mentalitete in manir sloja, ki mu pravimo samostojni podjetniki, obrtnike pa mara še manj – kot jih morda tudi vi ne, prežlahtna gospa, če ste kdaj samo za pet minut morali prenašati lomastenje in samopašnost kakega vodovodarja. Pa vendar. To, kar se v teh dneh dogaja nekaterim espejem in obrtnikom, je svinjarija. Najmanj dvesto jih je, po poročanju ene od televizijskih mrež pa naj bi bil eden od njih iz obupa že naredil samomor. Ker je posredi precej rumena komercialna mreža, pobožno upam, da gre za novinarsko raco, vendar bi bilo pri nas celo to mogoče. Navsezadnje se je nekaj podobnega že večkrat zgodilo v Grčiji. Take vrste država smo.
-
14. 8. 2014 | Mladina 33 | Ihta
Na svetu je toliko slovenščin, kolikor je lektoric in lektorjev, in toliko eksegez pravnega reda, kolikor je pravnic, pravnikov in tistih prevladujočih pripadnikov tega poklica, ki so najverjetneje srednjega spola. Z lektoricami in lektorji že od mladih nog sobivam v prijetnem sožitju, temelječem na vzajemnem spoštovanju. Ker vem, da, denimo, v uredništvu Mladine za Bežigradom ljudje govorijo drug jezik kot v meni najljubši založbi na Poljanah (tako npr. eni menijo, da se izraz »kadar koli« lahko piše skupaj, drugi pa živijo v prepričanju, da je »koli« odrasla in samostoječa beseda, ki kaj pomeni celo takrat, ko se ne druži s »kadarjem«), si pravila prvih in drugih preprosto napišem na ustrezno označene listke ter te razobesim nad pisalno mizo, da jih v dvomu konzultiram, pa smo vsi srečni. S pravniki žal ne gre tako gladko. Vedno te pričakajo v zasedi.
-
1. 8. 2014 | Mladina 31 | Ihta
Gotovo ste kdaj brali tiste ruske pravljice, v katerih se grof vrne iz mesta, na železniški postaji pa ga pričaka kočijaž in mu nato med vožnjo domov opisuje, kaj se je med njegovo odsotnostjo zgodilo na posestvu; zgodba se praviloma začne z enim od grofovih konj, ki je izgubil podkev, in konča z grofovim spoznanjem, da mu je pogorela graščina, naš junak pa pripoved ves čas izmenično komentira z besedami: »To je dobro,« in: »To je slabo.« Zdaj, ko tudi Slovenci živimo v Sibiriji, požarov pa ni zgolj zato, ker smo preveč ponotranjili mamine nauke, da se z vžigalicami pridni otroci ne smejo igrati, bi bilo najbrž mogoče takšne slogovne prijeme uporabiti tudi za opis naših trenutnih, kaj trenutnih, kroničnih razmer. Pa poskusimo!
-
18. 7. 2014 | Mladina 29 | Ihta
Beda in beda predvolilnega boja
Pralni stroji so na svetu za to, da se pokvarijo v najslabšem možnem trenutku: nekaj dni pred volitvami, ko si človek še posebej zaželi, da bi imel jasno glavo, čiste misli, čisto vest, čiste roke, čisto lopato in čisto perilo. Torej se odpraviš v Nove Jarše, v samopostrežno pralnico, ki je bila nekdaj slovenska, zdaj pa so lastniki Rusi; ob pogledu na posledice te spremembe se ti nehote utrne misel, da prodaja slovenskega premoženja tujcem morda res ni zelo ... higiensko ... početje. Ampak zdaj je, kar je; tu smo. Hlačke in brisačke vržeš v stroj, sam pa sedeš na kavo in tik pred kavarniško mizico v živo spremljaš predvolilni boj.
-
4. 7. 2014 | Mladina 27 | Ihta
Peščica ljudi, ki je pred zaporom na Dobu protestirala proti zaprtju Janeza Janše (in morda protestira še zdaj, le da so se je mediji že naveličali, morda pa se je preselila na novo lokacijo – glas vpijočega v Puščavi?), si je v mojih očeh prislužila veliko zlato zvezdico. Pa čeprav je njihove točke za umetniški vtis malce okrnilo glasno ugibanje o morebitnem čefurskem rodu strojevodij, ki jim vozeč pod mostičkom, na katerem so stali, niso potrobili v pozdrav. Nič hudega, zame so še vedno v plusu. Resno mislim, pa nisem pijana, ne bolj nora od povprečnega Slovenca.
-
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Ihta
»Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. [...] In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rojstni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča.« (Lk 2, 1-5)
-
6. 6. 2014 | Mladina 23 | Ihta
Nekoč pred davnimi časi je za devetimi gorami in devetimi vodami živela sicer bolj švohotna, a inteligentna podganica, ki je imela preroške sposobnosti. Tako je že v svoji kolumni za revijo Mlade miši z dne 26. 4. 2012, ki je nosila naslov Grdi, umazani in zli, napovedala, da bodo nekega dne v mišjem podparlamentu usodo vesoljnega glodavstva poskušale krojiti prav tiste podgane in miši, ki bodo preveč ščetinaste, neumne in pogoltne, da bi jih glodavske politične stranke še s ponosom štele za svoje, zato se bodo morale sprijazniti s položajem nepovezanega škodljivca. In resnično, resnično, povem vam, zgodilo se je.
-
23. 5. 2014 | Mladina 21 | Ihta
Naša družina gre vsako leto na morje. Vsako leto gremo v isti hotel, ker zdaj že vemo, da je tam poceni in da se pri zajtrku lahko tako nabašeš, da ti do večerje sploh ni treba jesti. Tako kaj prišparamo. Vsako leto je enako tudi zato, ker najprej par dni dežuje, potem pa se vsi skregamo zaradi kake neumnosti in do konca fotrovega in matkinega dopusta komaj še govorimo med sabo. Samo, kadar je nujno. In potem smo vsi nekako razočarani nad tem dolgo pričakovanim dopustom. Letos pa je novo to, da sta se tastara počila že doma, in sicer zaradi volitev.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Ihta
Prvomajska. Internacionalna. Pesimistična.
Prvega maja popoldne sem šla na Rožnik. (Pri mojem filozofskem pogledu na smotrnost gibanja v postinformacijski dobi je to novica, enakovredna naslovu: Franci Matoz izjavil, da bo njegova stranka priznala krivdo.) In na Rožniku sem uzrla prelep prizor. Tja gor je rinila tudi neka gospa, še starejša in celo betežnejša od mene. V gumbnici je imela rdeč nagelj, pa tudi sicer je vse na njej od bojevitega obraza do konic čevljev pričalo, da hoče za vsako ceno na Rožnik zato, ker je ponosna proletarka. Z leve in desne pa sta jo pri hoji podpirala frančiškana, ki sta gospe na ljubo očitno za tisto uro zanemarila svoje poglede na komunizem in delavsko gibanje.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Ihta
Tisti, ki smo v davnih davnih časih zapravljali najstniško žepnino še za kaj drugega kot za alko in lišp, se še spomnimo hrvaškega mesečnika Sirius (nekakšne žepne knjižice iz sivega papirja, brez opaznega lektorja in z levorokim prelamljavcem), ki je vsem svojim napakam navkljub v kar spodobnih prevodih bralcem nekdanje Juge ponujal izbor najboljšega, kar se je takrat godilo v svetu znanstvene fantastike. Tako smo lahko že tedaj, ko se niti Georgeu R. R. Martinu še ni sanjalo, da bo George R. R. Martin kdaj slaven, prebrali njegovo verjetno najznamenitejšo kratko zgodbo Peščeni kralji.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Ihta
Knjiga je kalašnikovka, vzemi jo v roke!
Kot je znano, se vsak dan zgodi natanko toliko novega, kolikor gre v časopis. Ko bi verjeli poljskim medijem (pa jim ne, ker vemo, da nam pravo mero in obraz stvari lahko pokažejo le naši), se je zadnje čase po svetu zgodilo tole.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Ihta
Tudi na Poljskem so siromaki in ženske
Te dni me spet čakajo avtobusi in vlaki. Hura. Kar strpeti ne morem. Po vsej združeni Evropi gre javni promet iz leta v leto bolj rakom žvižgat, in premožnost te ali one države s tem nima opazne zveze: pojav je najbrž bolj v sorodu z novo kapitalistično pametjo. Le zakaj bi kdo, na primer država, na primer EU, podpiral javni promet, ko pa lahko z odpravljanjem tega podpira precej bolj rentabilno avtomobilsko industrijo? Na Poljskem so avtobusi resda manj grozni od tistih na Primorskem, med vožnjo iz Krakova v Varšavo lahko celo poskusiš deskati po spletu, to pa morda kaže pripisati dejstvu, da se z njimi vozijo tudi turisti.
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Ihta
Na Poljskem je dobro znati poljsko. Ker Poljaki ne znajo nič razen poljščine, to pa znajo odlično. Drugače kot jaz. Drugače kot Slovenci, ki materinščino znamo slabo.
-
Preljubi kristjani! Ali ste vedeli, da je bil točno pred tednom dni, 21. februarja, svetovni dan? Seveda ste, kdaj pa ni tega ali onega svetovnega dneva. Toda ali ste vedeli, da je bil to svetovni dan materinščine? Ali ste ga praznovali, ste nazdravili slovenščini s kapljico rujnega? Seveda ne. Je bilo pač preveč dela z olimpijskimi igrami.
-
Samo dvajset let je imel fant, ki se ni smrtno ponesrečil pri lovljenju športnih rezultatov, ni se gnal za vojaško slavo, ni vzel prevelikega odmerka mamil, ni pijan divjal za volanom niti ga niso »razčefukali« pred kakim diskom. Umrl je, ker je prostovoljno odpravljal posledice žledoloma in si prizadeval, da bi drugi lahko spet živeli, kot da smo v 21. stoletju. Morda je imel dekle, skoraj zagotovo je imel starše, brate in sestre, prijatelje; vsem iskreno sožalje. Ob takih tragedijah celo nam cinikom zmanjka volje, da bi duhovičili.
-
Vem, da ni domoljubno, ampak naše oborožence je na trenutke tako težko jemati resno ...
-
Če smemo verjeti televizijskemu kanalu Viasat History, je bil ruski car Vladimir Putin zamlada švohoten fantič, pri »športanju«, kot to prijetno početje po novem imenujejo športni novinarji, je le stežka »obdržal navezo« (dixerunt športni novinarji) z vrstniki, še posebej slabo pa mu je izpod palice šel hokej, zato danes kljub svojim nadležnim in zamudnim državniškim obveznostim več ur na dan trenira, ja, uganili ste, hokej. Te dni trenira še bolj kot sicer, saj se je odločil, da bo ob odprtju olimpijskih iger v Sočiju lastnonožno predrsal ves hokejski rink. Ob tem svetlem zgledu si Slovenci lahko zgolj oddahnemo, ker je Eurobasket že varno za nami, srh pa nas spreletava ob misli na dan, ko bo Pahor odprl kak izbor, denimo, najlepše Slovenke v bikiniju.
-
V nekem prednovoletnem televizijskem soočenju med zelo in malo-manj-zelo simpatičnimi mladci je eden od tistih, ki so bili manj, suvereno izjavil, da socializmu nasprotuje, ker je utemeljen na filozofiji, vse, kar je utemeljeno na filozofiji, pa je neživljenjski konstrukt.
-
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Ihta
Potem pa trdijo, da EU ni za nikakršno rabo! – kje neki, poglejte, vse odkar smo postali postržki v veliki evropski družini narodov, smemo igrati evropske igre na srečo, po zaslugi ene od teh pa je neki Slovenec danes že sedmi dan bogatejši za 21 milijonov. No, že res, da bo ob izplačilu nagrade v žep vtaknil manj, kar tri od teh milijonov bo, če mu bo sreča mila, namreč pobasalo Grosuplje. »Kot nalašč, saj ravno gradimo prizidek k zdravstvenemu domu!« je pred kamerami zažarel tamkajšnji župan in županski brki so se mu kar sami vihali od sreče.
-
29. 11. 2013 | Mladina 48 | Ihta
Mokrocveteče rož’ce praznovanja
Zagotovo je v Štoparskem vodniku po vesolju, kot si ga je zamislil Douglas Adams, med drugimi osupljivimi podatki naveden celo razlog, zakaj Slovenci oba osrednja dogodka, povezana s knjigo, prirejamo v dneh, ki praviloma izstopajo po móči in hladu: teden knjige aprila, ki je, kot vemo, »najbolj krut mesec«, in knjižni sejem novembra, ko vreme vabi le k temu, da bi se pokrili z odejo čez glavo ter hibernirali do maja, ne pa hodili v Cankarjev dom. Tako morajo za zapovedano množičnost obiska sejma vsako leto poskrbeti učiteljice nižjih razredov osnovne šole z neukrotljivimi čredicami, ki bi z radoživostjo sicer gotovo motile zbranost kakega prostovoljnega prelistovalca knjig, ko bi tam kakšen tak sploh bil. Pojasnila, zakaj mora biti tako, zunaj Štoparskega vodnika do danes še nisem našla, razkrila pa se mi je vsaj geneza izraza »mokrocveteče rož’ce poezije«: pesnik je s tem hotel povedati, da je med njegovim nastopom na »literarnem dogodku« nanj in na občinstvo lilo kot iz škafa.
-
15. 11. 2013 | Mladina 46 | Ihta
Človek pred kapitalom in lačni otroci sveta
Kadar ne pešači po metroju, kadar ne poljublja beračev in kadar ni nikjer nobenega tajfuna, da bi lahko molil za njegove žrtve, papež Frančišek piše pisma. Že vrabci na veji v nedeljski šoli čivkajo, da je nedavno pisal predsedniku Putinu in senatorju Scalfariju ter ju opomnil, kako pomembni so ljubezen, sloga in bratstvo, človek pred kapitalom, mir med narodi ter lačni otroci sveta; človek se včasih vpraša, ali ni bil sveti oče v svoji prejšnji inkarnaciji miss Argentine.
