Maja Novak
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Ihta
Kakšna škoda. Ko bi pred dobrim tednom dni našla koga, ki bi šel z mano stavit, ali bo Janša res predlagal glasovanje o zaupnici, bi obogatela. Tako pa potencialnih žrtev ni bilo, ker so se vsi strinjali z mano, da spet samo gledamo telenovelo. Prvi so v podkrepitev svojega mnenja navajali slo po oblasti, drugi, ki poznajo italijanski sodni sistem in njegove težave z nedotakljivostjo nekaterih obtožencev tako de iure kot de facto, so rekli samo: »Berlusconi,« neka Urška pa je prav mogoče rekla nekemu Janezu: »Pa menda ne boš prav danes vrgel puške v koruzo, ko pa imam prvič v življenju priložnost, da nastopim v javnosti kot prva dama!« Besedi »prva dama« je nato na dan neglasovanja o zaupnici uporabila tudi večina medijev. Hecno, vse do tedaj sem bila prepričana, da je prva dama gospa Barbara Türk.
-
13. 7. 2012 | Mladina 28 | Ihta
Quod licet Iovi non licet bovi
Najprej o drugorazredni temi (kot bi po Janševih besedah rekel Türk), nato pa nekaj resnično pomembnega (kot bi po Janševih besedah rekel Janša).
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Ihta
Hvala bogu, minilo je: minil je vročinski val in minile so proslave, na katerih niso mahali z rdečo zvezdo, zato pa so udrihali z biči, opletali z jeziki in razkazovali neznanje. Kajti kot vemo tisti, ki nismo obramboslovci – za primer, da ne vem, pa mi je na Rožniku med praznovanjem kresnika zadeve pojasnila še Živa Vidmar, Josipova hči –, rdeča zvezda nikoli ni bila simbol komunizma; to sta bila srp in kladivo, ki so se jima komunisti ob podpisu dolomitske izjave na izrecno zahtevo Edvarda Kocbeka za potrebe OF začasno odpovedali. Rdeča zvezda ima torej več zveze z »njihovim« Kocbekom kot z »našimi« partijci in ni nas vodila v svinčene čase, ko smo še imeli službe, šole ter bolnišnice, temveč nas je zgolj reševala pred okupatorji; potem pa ti Janša tvezi nekaj o dvanajsterih rumenih zvezdah EU in četverokraki severni zvezdi Nata … Kaj je z mestom predsednika vlade, da vsakdo, ki ga zasede, začne pri priči kvasiti neslanosti? Še malo, pa bo cvetličil kakor Pahor.
-
15. 6. 2012 | Mladina 24 | Ihta
Prejšnji petek se je v Ukrajini in na Poljskem začelo evropsko nogometno prvenstvo. V soboto je drugi program nacionalke ob 9.30 predvajal ponovitev tekme med Poljsko in Grčijo, nato pa je bil šport nepretrgano na sporedu do polnoči in petnajst minut. Seveda je prevladoval nogomet, nekaj pa je bilo še kajakaštva, rokometa in formule 1. Vmes so se v Ukrajini Übermenschi tudi nekaj malega stepli z navadnimi ljudmi. (Mar ni zabavno, če postane nacist Ukrajinec, torej pripadnik naroda, o katerem so prvotni nacisti menili, da spada zgolj v kak Babji Jar?)
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Ihta
Betnavski reductio ad absurdum
Vatikan nima denarja, da bi rešil mariborsko nadškofijo, natančneje, četo malih delničarjev, ki jih je opeharila mariborska nadškofija.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Ihta
Nekoč pred davnimi, davnimi časi je za devetimi gorami in devetimi vodami v trebuhu podalpske kokoši živel mladenič. Učil se je bil za obramboslovca, ali službe ni dobil. (Mesto predsednika vlade je bilo že oddano, predavateljev predvojaške vzgoje že dolgo niso več potrebovali in mogočni slovenski armadi v Afganistanu je ob skromni pomoči Američanov kar dobro šlo tudi brez njega.) Tuhtal je mladenič in tuhtal, kako naj grdo brezposelnost užene, in glej, našel je pravo. Pod roko je stisnil trobento, se na najbližji pogreb odpravil in tam zaigral, da so solze občinstvu kar same privrele v oči. Sčasoma si je mladenič drznil še več, pogrebe je organiziral, o posebnih željah pokojnika žalujoče pobaral, spodbudne poslovilne govore pisal v najžlahtnejšem slogu Smiljana Morija, in če je nuja pritisnila, je statista najel, da je vlogo trupla odigral.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Ihta
Predstavljajte si, da smo v resničnostnem šovu. Saj veste, v takem, ki postavlja tekmovalce pred težavne in nevarne naloge, včasih pa jih s tem, ko jih sili, da goltajo črve, prašičje danke, modrovanja neoliberalnih ekonomistov in podobno svinjarijo, tudi krepko ponižuje. Predstavljajte si, da se mora tekmovalka spoprijeti z nalogo, ki bo odločila, ali bo prejela nagrado v neverjetni višini 622 evrov. (Ne smejte se, ob tolikšnem vrtoglavem znesku postane upokojenec tako bogat, da ne potrebuje rekreacijskega dodatka.) V ta namen pa se mora tekmovalka odločiti, s katerim od predstavljenih kekcev bo šla, hm, na večerjo.
-
13. 4. 2012 | Mladina 15 | Ihta
Vsako leto ob tem času slovenske pisce in prevajalce obišče velikonočni zajček, natančneje, velikonočni jak, ki nam prinese nekaj denarcev v obliki tako imenovanega knjižničnega nadomestila. Višina tega ni odvisna od pridnosti avtorja, temveč od tega, kako pridno po njegovih delih segajo obiskovalci knjižnic; daleč najbolje nagrajena prejemnica nadomestila naj bi lani v vsem letu tako zaslužila okoli 6000 evrov, torej bistveno manj od mesečne poslanske plače, meni pa naj bi jih Javna agencija za knjigo letos namenila 500 – če bom seveda ta denar res kdaj videla, kajti kot nas je obvestil dopis JAK-a, bo knjižnično nadomestilo izplačano šele po sprejetju rebalansa proračuna v državnem zboru.
-
30. 3. 2012 | Mladina 13 | Ihta
Ali je tudi vas sram, ker v nedeljo niste glasovali?
Za začetek nas je doletela akcija Očistimo Slovenijo 2012. Bila je bogu všečno dejanje. Ne le da smo izpraznili divja odlagališča smeti, da bi razni obrtniki, podjetniki in lastniki tradicionalnih slovenskih dvonadstropnic za eno osebo že v ponedeljek nanje lažje navozili nove kosovne odpadke, temveč smo izpod peresa Vlada Kreslina dobili tudi himno tega podviga. Okusna in simpatična je. Res škoda, da sta le nekaj dni prej v zvezi z zelo podobno akcijo ločenega zbiranja odpadkov radijske valove zapackala verjetno najbolj bedast džingl v zgodovini oglaševanja (srečno ločene smeti, jupajdi, jupajda – samo še Atomik Harmonik in Rok Žlindra sta manjkala) in Rifle: »Nekoč smo se dobivali ob vodnjaku – danes se ob smetnjaku.«
-
16. 3. 2012 | Mladina 11 | Ihta
Sobica je revno opremljena, majavi okviri oken pod poševnim stropom so razpokani in ne tesnijo. Mraz je. Zunaj nesnažno sneži: nekakšna Groharjeva Škofja Loka v snegu. Starka umira, v rokah stiska knjigo z razbarvanimi platnicami, pismenke na hrbtu so cirilične, mogoče grške. Onstran vrat se na lesenih stopnicah v tesni, obokani cevi stopnišča zbirajo babnice z razpokanimi, razbarvanimi obrazi in stikajo glave; ženskin sin, pravijo, je osebni tajnik gubernatorja v Moskvi. (Od kod, vraga, zdaj Moskva, če smo v Škofji Loki?!)
-
Vse odkar so se drugouvrščeni na zadnjih parlamentarnih volitvah oklicali za prvake in si razdelili vojni plen, živim v tihi grozi ter tesnobnem pričakovanju neizbežnega dne, ko se bo naš najnovejši zunanji minister med tem ali onim hiperprotokolarnim dogodkom pomenljivo odkrehal, pomežiknil s tisto mešanico navihanosti in samovšečnosti, kakršno sicer vidimo le ob belih špricerjih v upokojenskih klubih, ter intoniral znamenite uvodne besede: »Moham hečt, da ...« In nato bo povedal šalo. Slovenska prepoznavnost v svetu bo dobila nov udarec in le upamo lahko, da ministrov hec ne bo potekal približno takole: »Ejga no, gospa Merkel, spravite se dol s tistega tepiha, ne morete vendar v štiklah hodit po tepihu, ki je stal 150 jurjev, prmejduš nazaj!«
-
»Kadar slišim besedo kultura, zagrabim za revolver,« je dejal človek, ki se mu sme reči Goebbels, ker se je res pisal Goebbels: Joseph Goebbels. To žlahtno čustvo z njim deli prenekateri Slovenec: tak, ki o baletnikih ve, da so itak vsi pedri, o knjigi pa to, da je draga. »Pa ja da je draga, prmejduš nazaj, za ta gnar k b ga morau dat za uno brezvezno bluzenje tam noter lohka pelem vse mulce na pico pa sebe na pir – čeu pa baba tut hotla pit bo pa pršparanga gnarja od knige že zmankal, ampak sej si tisto svojo vodo z okusom lohka sama plača.«
-
Prikazen blodi po Evropi – prikazen demokracije; in kot splošno velja za prikazni, strahove ter druge bavbave, je znotraj votla, okrog pa je nič ni. Zelo težko bi bilo reči, »kaj je to za en tič«. Pa vseeno poskusimo, ljuba deca, zdaj, ko nam vlada stranka, ki ni pozitivna, temveč demokratična, juhej!
-
Slovenci nismo državotvoren narod, je imel navado dejati. Potem ko smo se osamosvojili, je dobil argumentov za svojo trditev po pet na vsak prst, do leta 1991 pa se je bil moj očim prisiljen zatekati k nekakšni, no, balkanski različici kraniologije Cesara Lombrosa. Drugače od Srbov, je rekel, ki so dolihokefalen narod – kar naj bi po njegovem pomenilo, da imajo dolge in ozke lobanje –, smo Slovenci brahikefalni – kar naj bi vsaj po mojem pomenilo, da imamo glave kot žabe –, zato celo takrat, ko si priborimo državo, z njo ne vemo kaj početi. Slovencem je treba dati tisto, kar lahko razumejo: razsvetljeni absolutizem in slamnate strehe.
-
Vsak otrok potrebuje očeta in mamo
Krems ob Donavi je prelepo mesto v Spodnji Avstriji, redek zgodnjerenesančni biser sredi gotske in baročne države. Ves oktober leta 2006 je nad njim na brezhibnem nebu žarelo brezhibno sonce. Vinorodni grički so zlateli. Donava je bila lepa modra. Po njej so drsele bele ladje s turisti. Polja ob železniški progi proti Dunaju so bila kot ilustracija iz slikanice, človeka je imelo, da bi zgrabil za čopič in s svetlimi barvami dorisal zakonski par, ki se drži za roke, poskakujoče otroke, morda s kakim psičkom, in srečno mladino.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Ihta
Petarde, džinglbelz in lepe duše
Čisto malo je manjkalo, pa bi mračni, tesnobni, neskončni veseli december šel neopažen mimo mene, potem pa sem zadnjič stopala skozi železniški podhod (tam, kjer petarda lepše poči) in na asfaltu zagledala celo preprogo tistih rožnatih ovojev za petarde, ki so videti kot crknjene pijavke, in pri srcu me je stisnilo ob misli, kaj vse bo slaboumnega še sledilo v teh dneh.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Ihta
Dnevnik slovenske Bridget Jones
Še sreča, da nismo v Estoniji, kjer je dostop do interneta ustavna pravica. Če sto izginulih glasovnic pomeni eno uro volilnega molka več, koliko ur bi pridelali, če bi med volitvami online vsaka neroda lahko prijavila, da se ji je prav med glasovanjem sesul računalnik? Da o nevarnosti hekerjev ne govorimo. Slovenci se raje držimo klenih, tradicionalnih manir. Glasovnice, ki so jih neznani storilci (mogoče parklji svetega Miklavža?) odnesli iz prostorov tržiške volilne komisije, so bile otipljive, iz papirja, z njimi bi bilo mogoče nakrmiti kozo, zmikavti pa so bili zapovrhu tako vljudni, da še vrat niso opraskali. Tako se spodobi. Na Slovenskem živijo samo pošteni lopovi.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Ihta
Ob nedeljah potnikov na avtobusu za Novo Gorico ne premetava kot krompirja v vreči. Ob nedeljah šofer na avtobusu za Novo Gorico ne vozi tako, da z eno roko telefonira, z drugo išče Radio Veseljak in se s tretjo kdaj pa kdaj narahlo dotakne volana, takole za srečo. Ob nedeljah tega ni, ker ni avtobusov. Če nimaš avta, je ob nedeljah priti v sto kilometrov oddaljeno Novo Gorico in nazaj logistični podvig, ki bi se moral začeti pred sončnim vzhodom, v Ljubljano pa bi se vrnila tako pozno, da bi na televiziji zamudila prekrasni pogled na dolge obraze političnih veljakov v trenutku, ko prvič izvejo, da volitve niso rodile želenih sadov.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Ihta
Televizijo gledam bolj redko. Tudi radijska poročila in časnike spremljam s precej manj strasti kot pred petimi, šestimi leti. In ko se pogovarjam s prijatelji, ugotavljam, da nisem le jaz taka.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Ihta
Za začetek puščavska metafora.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Ihta
Preselila sem se iz mesta, ki ima igralnice in najbrž tudi bordele, nima pa kina; iz mesta, kjer se s someščani nisem mogla sporazumeti niti o tem, v katerem stoletju živimo. Jaz njim, da smo v postinformacijski dobi, oni pa meni, da drugačnih od sebe ne bodo sprejeli za svoje in da naj bom vesela, ker mi ni treba svoje drugačnosti skrivati pod burko. Preselila sem se, skratka, iz Slovenije v Ljubljano. Spustila sem oba kovčka iz rok na parket podnajemniškega stanovanja, olajšano zavzdihnila in si rekla: tukaj mi bodo v miru in spokoju tekli zadnji dnevi.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Ihta
Eno od nedavnih vtikanj slovenskih statističnih nosov v stvari, ki se jih ne tičejo, je pokazalo, da je skoraj polovica dijakov prvega letnika srednjih šol že izkusila spolnost. Pri tem so se najbolje odrezali učenci poklicnih šol (seksa jih več kot polovica), gimnazijci pa nekoliko mečkajo (spolno aktivnih je v prvem razredu gimnazije le 22 odstotkov).
