-
Literarno-glasbeni festival Živa književnost, pred Galerijo Škuc, Ljubljana
Pred ljubljansko Galerijo Škuc se bomo znova lahko družili ob literaturi in glasbi. Ob glasbeni podpori bomo na odru med drugim prisluhnili pogovorom in branju domačih avtorjev in avtoric, ki že na začetku svoje literarne poti presenečajo s svojstvenimi poetikami. Gre za Jasmina B. Freliha, Muanisa Sinanovića, Meto Osredkar in Ano Makuc. Predstavili se bodo tudi švedski ter slovenski pesniki in pesnice, ki so se spoprijeli z medsebojnim prevajanjem pesmi (Anna Mattsson, Lina Ekdahl, Johan Christiansson, Alenka Jovanovski, Karlo Hmeljak, Kristina Hočevar in Peter Semolič). Tri večere pa bodo gostili tudi priznane literarne ustvarjalce iz tujine.
-
Thurston Moore Band, Kino Šiška, Ljubljana
Istega dne bo v Ljubljani nastopila zasedba Thurstona Moora, vrhovnega člana zdaj že nekdanje legendarne ameriške rockovske skupine Sonic Youth. Moore je po prenehanju delovanja matičnega benda v sodelovanju z angleškim kitaristom Jamesom Sedwardsom združil zasedbo, v kateri sta še nekdanji bobnar skupine Sonic Youth Steve Shelley in basistka My Bloody Valentine Debbie Googe. Na evropski turneji predstavljajo svoj novi album The Best Day, ki je lani oktobra izšel pri založbi Matador. Bliže skupini Sonic Youth se trenutno ne da priti. Atmosfero pred njenim nastopom bo ogrela mlada splitska kantavtorica Dunja Ercegović, ki nastopa pod imenom Lovely Quinces.
-
Pavla Jesih, Slovenska filharmonija, Ljubljana
Na edinstvenem prizorišču Slovenske filharmonije, kjer je od leta 1923 do 1948 deloval kino Matica, se bo zgodila premiera filma Pavla Jesih režiserja Igorja Šterka in scenarista Andreja Skubica. Slednji se je portretiranju vrhunske alpinistke, podjetnice, filmske poznavalke in samosvoje ženske kot avtor besedila posvetil že v gledališki predstavi Slovenskega mladinskega gledališča Pavla nad prepadom. Tokrat pa si bomo življenjsko zgodbo te slovenske alpinistke in med drugo svetovno vojno tudi največje lastnice verige kinematografov v Jugoslaviji ogledali na filmu. Vstop prost.
-
Fant od fare!?
Pinocchio ali po naše Ostržek Carla Collodija, klasično delo italijanske mladinske literature in ena od večno priljubljenih otroških zgodb, govori o lesenem fantiču, ki ga je pustolovski duh gnal v številne dogodivščine ter je po pobegu od očeta in stvaritelja, mojstra lutkarja Pepeta, uganjal najrazličnejše vragolije. Šele po številnih preizkušnjah, lepih in težkih, se je spremenil v živahnega in bistrega modrookega dečka.
-
-
Druga godba, več lokacij, Ljubljana
Nosilke programa letošnjega festivala Druga godba so vrhunske glasbenice in pevke. Za uvod v letošnji festival ženskih glasov bosta tako v Klubu Cankarjevega doma poskrbeli denimo Aziza Brahim in Noura Mint Seymali. V petek bodo v Kinu Šiška nastopili Hindi Zahra in Tune-Yards, pestro pa bo tudi dogajanje v metelkovskih klubih. V soboto nas čakajo še Madame Baheux v Klubu Cankarjevega doma, Božo Vrećo in Silvia Perez Cruz & Toti Soler v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, Katalena in Canzoniere Grecanico Salentino v Kinu Šiška, za nepozaben konec pa še Batida v Stari mestni elektrarni.
-
Prelet, več lokacij, Ljubljana
Gledališki festival Prelet, na katerem so vse predstave opremljene z angleškimi nadnapisi, ponuja možnost zgoščenega vpogleda v izbrano produkcijo Slovenskega mladinskega gledališča in gledališča Glej. Ob lastni produkciji obeh gledališč si bo mogoče ogledati še dve gostujoči predstavi, eno iz Hrvaške (Kje pa je revolucija, raja?) in drugo iz Slovenije (Škrip Inc.). Letošnja festivalska novost je vsebinska nadgradnja sodelovanja med obema gledališčema s snovanjem skupnih koprodukcijskih miniaturk. Ustvarjalci teh bodo svoj navdih iskali tudi v posebnem dogodku 23. maja, na konferenci Trojka na temo meja, ki bo od 13. do 16.30 v Gleju.
-
Svetlobna gverila, galerija Vžigalica, Ljubljana
Tudi letos se Svetlobna gverila na svojstven način loteva predstavljanja umetniških stvaritev, ki pri svojem učinkovanju izrabljajo medij svetlobe. Na festivalu predstavljeni projekti domačih in tujih umetnikov se poigravajo z razmerjem med vidnim in nevidnim. Začelo se bo v sredo, 27. maja, ob 21.30 v ljubljanski Galeriji Vžigalica oziroma na Trgu francoske revolucije in v njegovi neposredni okolici. Že od 22. maja pa bo kot plod sodelovanja finskega velemojstra osvetljevanja Karija Kole in domačih dijakov in študentov na ogled ambiciozna osvetlitev ljubljanskega parka Zvezda. Do 26. junija.
-
Katalena, glasbena skupina
Tokrat so se lotili muzike za otroke in mladino ter s tem bojda uresničili svojo dolgoletno željo. Nič čudnega, ko pa že imajo tudi sami nekaj potomcev. Nagovorile so jih izštevanke, zbrane v knjigi Enci benci na kamenci. Te so bile izhodišče za njihov šesti studijski album z naslovom Enci benci Katalenci. Izštevanke, ritmične pesmi, polne skrivnostnih besed, s katerimi si otroci običajno razdelijo vloge za začetek igre, so jim bile zgolj besedilna osnova, ki pa je seveda doživela korenite spremembe.
-
Raziskovalec klavirske glasbe
Nemški glasbenik in skladatelj Nils Frahm je pred dobrimi tremi leti pred polno dvorano ljubljanskega kluba Menza pri koritu sedel za tri klavirje in poskrbel za enega najbolj posebnih nastopov takratne pomladne sezone, za katerega smo še vedno veseli, da ga nismo zamudili, saj nas je mladi glasbenik povsem navdušil. Medtem je postal dodobra prepoznaven in priljubljen med širšimi množicami. Iz manjših klubov je našel pot do večjih prizorišč, ki jih z lahkoto povsem napolni, čeprav so med njimi tudi najprestižnejši odri klasične glasbe.
-
Razstava nagrajencev skupine OHO, Center in Galerija P74, Ljubljana
Že danes, na dan izida te številke Mladine, bo znano, kdo bo letošnji prejemnik nagrade skupine OHO, ki nagrajencu prinaša šesttedensko bivanje v ateljejih ISCP v New Yorku, samostojno razstavo in odkup dela. Nagrado Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. podeljuje že deseto leto zapored, namenjena pa je mladim vizualnim umetnikom. Potem, ko je lani nagrado prejel Veli Silver, so med letošnjimi nominiranci Tia Avsec, Boris Beja, Ana Legčević, Lenka Đorojević in Matej Stupica.
-
Fobija, Španski borci, Ljubljana
Fobija, nekonvencionalna in drzna predstava, ki prepleta ples, gledališče in živo glasbo, raziskuje mehanizme strahu. Izraelska koreografa Guya Weizmana in Ronija Haverja, ki delujeta na Nizozemskem, v svojih predstavah s skupino Club Guy & Roni pogosto obravnavata temo osebne svobode posameznika v različnih političnih in družbenih kontekstih. Tudi tokrat, ko ju zanima, kaj se zgodi, ko skušamo ostati odprti do drugega navkljub strahu pred neznanim, ko sprejmemo nepredvidljivost drugega. Ponovitev 22. maja ob 20. uri.
-
Likovni poslastici pri sosedih
Te dni se lahko odpravimo v Zagreb na kar dve izjemni razstavi. V tamkajšnjem Muzeju sodobne umetnosti si do 26. julija lahko ogledamo razstavo Bauhaus – mreženje idej in praks (BauNet), posvečeno umetnikom iz jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na znameniti nemški arhitekturni šoli Bauhaus, med njimi je bil tudi slovenski umetnik Avgust Černigoj. Ob delih študentov bodo predstavljena tudi dela njihovih učiteljev, denimo Vasilija Kandinskega, Paula Kleeja, Laszla Moholy-Nagya ... Muzej se nahaja na Aveniji Dubrovnik 17 in je odprt od torka do nedelje od 11. do 20. ure (ob petkih podaljšajo do 21. ure).
-
Rojstni dan Radia Študent, Metelkova mesto, Ljubljana
Za svečani 46. rojstni dan Radia Študent, enega redkih, če ne edinega res drugačnega slovenskega radia, lahko za enotno ceno deset evrov obiščete vse klube na Metelkovi v Ljubljani. Celonočno radioaktivno dogajanje se bo ob 19. uri začelo v Celici, kjer bodo ob živi glasbeni spremljavi pripovedovali pravljice. V Gromki bodo nastopili veterani domačega podzemlja Deca debilane in frišni nažigači HillbillyWithAChainsaw. V Gala hali bodo novo ploščo predstavili domači stoner rockerji Broken Lock. V Menzi pri koritu bomo lahko denimo ujeli eksperimentalni primorski trio MeduzaleM, v Chanell Zeru pa prisluhnili elektronskemu projektu Gašperja Letonje Warlord Chipmonk. Razni didžeji bodo dogajanje pospremili v rano jutro.
-
Jurček in trije razbojniki, Mini teater, Križevniška 1, Ljubljana
Jurček in trije razbojniki, parodija za marionete v štirih dejanjih Alenke Gerlovič, ki je nastala v režiji Roberta Waltla, je rekonstrukcija lutkovne predstave predstave iz časa druge svetovne vojne in jo bodo odigrali z originalnimi lutkami. S predstavo, ki jo prevevata optimizem in humor, bodo obeležili sedemdesetletnico ustanovitve partizanskega lutkovnega gledališča pri nas, vpogled v katerega bomo dobili tudi s pomočjo razstave, naslovljene Slovenske partizanske lutke.
-
Barbarstvo muk, Kazemate, Ljubljanski grad
Novoveške mučilne naprave, orodja in pripomočki, ki so jih od 16. do 18. stoletja uporabljali za doseganje priznanja krivde, pa tudi pri kaznovanju ob ugotovljenih kaznivih dejanjih, razkrivajo čas krutih kazni v evropskih mestih. Tudi Ljubljana ni bila izjema. Preiskovalni postopki so potekali za zidovi ljubljanske Tranče, sramotilne kazni so se izvrševale pred mestno hišo, tam so stali sramotilni steber, kletka in klop, na Friškovcu pa so bile vislice. Razstavni eksponati, rekonstruirani na podlagi različnih dokumentov, nas opominjajo, da dandanes tovrstne prakse še zdaleč niso zgolj usedlina neke daljne preteklosti.
-
Dobro varovana skrivnost?
Smo sredi Ljubljane, pred stavbo Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu. Če se odpravimo od tam, moramo najprej zaviti v s kulturnimi spomeniki in veličastnimi bukvami zaznamovano Vegovo ulico. Samo malo naprej od elektrotehniško-računalniške srednje šole je vhod v atrij stare meščanske hiše, kjer se na koncu dvorišča, na nekaj več kot sto kvadratnih metrih, razprostira ljubljanski Ziferblat. Prostor, kjer je čas edino, kar je na prodaj. Čas? Ja, čas. Minuta stane pet centov, ura tri evre, štiri ure dvanajst evrov. To pa je tudi največ, kolikor lahko v enem dnevu pri njih zapraviš.
-
Hommage à Picasso, Lendavski grad
Priložnost za vpogled v dela velikana svetovne likovne umetnosti Pabla Picassa, in to iz njegovih različnih umetniških obdobij, se ponuja na Lendavskem gradu. Tam so v preteklosti že predstavili denimo Goyeva in Rembrandtova dela, zdaj pa gostijo štirideset Picassovih originalnih grafičnih del (jedkanice, akvatinte, litografije, lesoreze in linoreze) in več kot sedemdeset originalnih grafičnih del drugih svetovno priznanih umetnikov dvajsetega stoletja (Joan Miró, Andy Warhol, Victor Vasarely, Frank Stella, Antoni Tápies, David Hockney, Roy Lichtenstein, Joseph Beuys, Henry Moore, Hans Hartung, Robert Rauschenberg …). Čas za umetniški potep.
-
Nina Kraviz, Ambasada Gavioli, Izola
Otroci techna! Moskovska didžejka, producentka in pevka Nina Kraviz, ki se je v razmeroma kratkem času zavihtela med klubska zvezdniška imena, prihaja na slovensko obalo. Glasbenica z izrednim občutkom za atmosfero, njen prvenec pred tremi leti so številni recenzenti uvrstili med najboljše elektronske albume zadnjih let, bo nastopila v izolski Ambasadi Gavioli. Obeta se eno tistih pomladnih džuskanj, o katerem se bo še dolgo govorilo. Na glavnem ‘flooru’ bo mogoče slišali še denimo angleškega techno mojstra Alana Fitzpatricka in italijanskega Marca Faraoneja.
-
Ostržek, Lutkovno gledališče Ljubljana
Zgodba o Ostržku, lesenem fantiču, ki ga je pustolovski duh gnal v številne dogodivščine, že skoraj sto petdeset let pomeni neusahljiv vir navdiha za filme, likovna dela, gledališke predstave, stripe ... Tokrat bo skozi senčno gledališče, ročne lutke, marionete in naglavne maske zaživela na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Zgodbe, ki je nekoč doživljala kritike zaradi svoje vsebinske predrznosti, v času permisivne vzgoje pa jo lahko razumemo kot svojevrsten »vzgojni manifest«, se je kot režiser in avtor likovne podobe lotil Silvan Omerzu.
-
Primeri smeha v umetnosti, Mesta galerija Ljubljana
Zakaj, kako, čemu, na kakšne načine in koliko se v likovni umetnosti pojavljajo podobe, ki lahko izzovejo smeh, je eno od vprašanj, s katerim se pozabava skupinska razstava Primeri smeha v umetnosti. Ta tematsko in konceptualno nadaljuje začrtano raziskovanje različnih čustvenih in čutnih stanj (leta 2013 je bila v isti galeriji prva takšna razstava, Fragmenti sreče v umetnosti) v sodobni slovenski likovni umetnosti. Svoja dela na ogled postavljajo Miha Vipotnik, Silvester Plotajs Sicoe, Vladimir Leben, Barbara Jurkovšek, Izar Lunaček, Iztok Sitar, Manca Juvan in Matjaž Rušt.
-
Exodos, več lokacij, Ljubljana
V drugi polovici aprila bo gledališke odre v prestolnici znova zasedel Exodos – eden izmed najstarejših festivalov sodobnih odrskih umetnosti v Sloveniji. Tokratni, 19. festival v fokus postavlja Afriko, pri čemer ne skuša predstaviti preseka stanja današnje afriške uprizoritvene umetnosti, temveč poskuša vzpostaviti nekakšen »afropolitanski« kontekst, kakršnega danes najdemo v afriških metropolah. V petih dneh se bo zvrstil pester festivalski program, sestavljen iz plesno-gledaliških predstav, koncertov, fotografskih razstav, predavanj, pogovorov, delavnic, filmov in bazarja.
-
Noordung: 1995–2015–2045, Ksevt, Vitanje
Dunja Zupančič, Dragan Živadinov in Miha Turšič so 20. aprila 1995 ob 22. uri skupaj s štirinajstimi igralkami in igralci (Milena Grm, Mateja Rebolj, Romana Šalehar, Maruša Oblak, Marinka Štern, Mojca Partljič, Iva Zupančič, Damjana Černe, Uroš Maček, Mario Šelih, Marko Mlačnik, Robert Prebil, Borut Veselko, Jonas Žnidaršič) uprizorili gledališki biomehatronični projektil Noordung: 1995–2015–2045. Prva ponovitev predstave je bila deset let pozneje na isti dan v ruskem Zvezdnem mestu, v središču za usposabljanje kozmonavtov. Zdaj nas v Vitanju čaka druga ponovitev, ob isti uri, z istim tekstom in istimi igralci (tudi z Mileno Grm, ki je umrla leta 2011, a bo, tako kot vsak naslednji pokojni igralec, prisotna s pomočjo daljinsko vodenega simbola, umbota, ki bo vseboval informacije o njej).
-
Lepo in uporabno
Lani so se v ljubljanskem produkcijskem prostoru RogLab v sodelovanju z YHD – Društvom za teorijo in kulturo hendikepa – lotili mednarodnega razpisa za oblikovanje modnih dodatkov za tiste, ki pri gibanju uporabljajo voziček. Prvo nagrado je dobila transparentna pelerina s snemljivim grelnikom za kolena, ki jo je mogoče na preprost način kot torbo obesiti na držala vozička. Modna oblikovalka Petja Zorec jo od takrat izpopolnjuje, saj si želi, da bi našla pot do proizvodnje in končnih uporabnikov.
-
Od elektronike do sodobne klasike
Ta petek, 10. aprila, v ljubljansko Gala halo prvič prihaja Britanec Slugabed, ki kanalizira najboljše, kar ponujajo bass godbe. Ob njem se bo s svojim malim ploščkom Streeteepy predstavil še domači Pavemental (Jernej Marušič - Octex), ki tokrat ne pluje po tehnoidno-dubovskih vodah, temveč posega po hiphoperskih bitih. V soboto, 11. aprila, v zagrebško Areno prihaja legendarni skladatelj in dirigent Ennio Morricone, ki bo predstavil svojevrsten presek svoje prebogate glasbene kariere, najbolj znane po filmski glasbi (Dobri, umazani, zli, Bilo je nekoč na Divjem zahodu; Nedotakljivi). V sredo, 16. aprila, pa se v Kino Šiška v Ljubljani vrača Ben Frost s svojim avstralsko-islandskim soničnim izbruhom, za uvod vanj bo poskrbel zasavski duo Ontervjabbit.
-
Svetlobna gverila, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Na ljubljanskih Fužinah, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, bo potekala uvertura v letošnji, že deveti festival Svetlobna gverila, ki zadnja leta velja za enega najzanimivejših festivalov pri nas. V četrtek bodo najprej odprli oblikovalsko razstavo o svetlobi You Say Light, I Think Shadow in predstavili istoimensko monografijo, sledilo pa bo odprtje razstave živalskih svetlobnih objektov Katje Paternoster v parku pred Fužinskim gradom. Naslednji dan bo v muzeju potekala še javna tribuna, kjer bo svoje misli o svetlobi in temi razgrnilo več domačih gostov z različnih področij profesionalnega udejstvovanja ... Na ogled do 26. junija.
-
Jugoslavija, moja dežela, SNG Drama, Ljubljana
Razpad Jugoslavije in vse, kar je temu sledilo, je ozadje romana Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića, v katerem spremljamo razpad družine Borojević. Krstne odrske uprizoritve se je lotil režiser Ivica Buljan, ki pravi, da v gledališču manjka zgodb o svetu, v katerem živimo danes. Meni, da je Vojnovićevo delo epska drama in da Jugoslavija v naslovu ni država, temveč nekakšna Atlantida, Fargo, imaginarna iluzija države. Sami pa moramo v sebi najti, kaj Jugoslavija pomeni za nas in kaj je ta Jugoslavija v nas.
-
Mehkobno in zabavno
Dobri dve leti pevka Aleksandra Ilijevski ter kitarist in kontrabasist Marko Gregorič ustvarjata pod imenom Pliš. Za poezijo v zasedbi ob Gregoriču, ki tudi sklada, skrbi Rok Vilčnik - Rokgre, ki piše izvirna besedila za njune pesmi. V preteklosti je to počel denimo za zasedbo Patetico, ki smo jo vzljubili s priredbami znanih svetovnih izvajalcev, in kasneje še za samooklicane prvake gibanja Nova popevka, zasedbo Papir.
-
Prevzetnost in pristranost: prizorišče dvojega, APT, Novo mesto
Predstava režiserja Matjaža Bergerja Prevzetnost in pristranost: prizorišče dvojega predstavlja nov pogled na znani roman britanske pisateljice Jane Austen Prevzetnost in pristranost, v katerem prevzetnost pooseblja Darcy, pristranost pa Elizabeth, glavna junaka romana. Berger besedilo obravnava v prepletu s Hvalnico ljubezni francoskega misleca Alaina Badiouja, torej v prepletu z besedilom, v katerem avtor na novo izumlja ljubezen. Kot so zapisali ustvarjalci, bo predstava uprizorjena kot sinteza postdramskega poskusa in filozofske prečnice – ljubite tisto, česar nikoli ne boste videli dvakrat.
-
Pasolini, Kinodvor, Ljubljana
Cinefili stare šole gotovo ne bodo zamudili biografskega filma Pasolini. Pier Paolo Pasolini, ki ga je tokrat upodobil Willem Dafoe, je bil filmski režiser, književnik in mislec, ki se je neustrašno boril proti politični oblasti. Njegovo pisanje je sprožalo škandale, njegove filme so preganjali cenzorji, številni so ga oboževali in mnogi sovražili ... V filmu Pasolini o tem, kdo naj živi in kdo umre, odloča homofobija. Kot pravi Abel Ferrara, njegov novi filmski biograf, italijanski umetnik menda ni bil žrtev politične zarote, ampak žrtev denunciantske homofobije.
-
Radovan Jenko: Vse, prvo preddverje Cankarjevega doma, Ljubljana
Njegovi plakati so v stalnih zbirkah številnih svetovnih muzejev, za svoje delo pa je prejel niz domačih ter mednarodnih nagrad in priznanj. Radovana Jenka nedvomno lahko uvrščamo v sam vrh slovenskega grafičnega oblikovanja. Avtor se je na razstavi v Cankarjevem domu pred desetimi leti predstavil zgolj s plakati, tokratna razstava pa obsega najrazličnejše primerke iz obsežnega fundusa njegovih oblikovalskih kreacij, videti je mogoče okoli dvesto eksponatov, poleg šestdesetih plakatov še vrsto najrazličnejših izdelkov, povezanih z grafičnim oblikovanjem, ki jim Jenko posveča svojo ustvarjalno pozornost. Od tod tudi naslov razstave – Vse.
