-
Stvari, ki smo jih imeli radi, Centralna postaja Ljubljana
Brata Darko in Marko Miladinović sta projekt JUS (Jugoslovanski standard), ki vključuje grafike na temo kultnih jugoslovanskih tehničnih proizvodov, oblikovanih in izdelanih med letoma 1950 in 1990, uspešno predstavila že v Sarajevu, zdaj pa je na vrsti Ljubljana. Grafike si bomo lahko ogledali na razstavi z naslovom Stvari, ki smo jih imeli radi in ta bo nekakšen časovni stroj ali pa vizualna in emocionalna retrospektiva bivanja v stari Jugi. Pripovedovala nam bo zgodbo o času, generaciji in življenju, ki se je odvijalo v tem okolju. Nostalgijo nad nekaterimi že zdavnaj izgubljenimi rečmi, ličnimi tehničnimi predmeti, gremo lahko zganjat v ljubljanski lokal Centralna postaja.
-
Zastave – Mož – Slepota, Mala drama, Ljubljana
Krstna uprizoritev priredbe Zastave – Mož – Slepota, ki jo je po igrah Vitomila Zupana Atentator in kralj, Črvi in Bele rakete lete na Amsterdam pripravil režiser Mare Bulc (dodal pa jim še pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ta je nastala v istem obdobju kot omenjene igre), v jedro postavlja tri Zupanove umetnike: pesnika iz Črvov, pisuna iz Raket in komedijanta iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.
-
Čarobna palica
Verjetno najbolj znana »svetlobna slika« je tista, na kateri Pablo Picasso upodablja kentavra. Gjon Mili, fotograf in svetlobni inovator, jo je posnel leta 1949, ko je Picassa obiskal na njegovem domu v Franciji. Takrat je z njim naredil serijo fotografij, na katerih Picasso v rokah drži svetilko, in s svetlobo, ki jo je ta oddajala, po zraku riše najrazličnejše podobe.
-
Ima se. Može se. Nema se. Gleda se., UAUU, Ljubljana
Na Gosposvetski 7 v Ljubljani je konec preteklega leta zaživel Univerzalni atelje uličnih umetnosti (UAUU). Gre za plac, ki ga je zasedlo sedem prijateljev, rokodelcev, umetnikov in kreativcev ter ga preuredilo v svoj atelje, hkrati pa so v njem vzpostavili tudi galerijo, ki pozornost namenja avtorjem s področja ilustracije, grafike, grafitarstva, fotografije, arhitekture, oblikovanja in programiranja. Prvo razstavo so odprli že ob otvoritvi prostorov in na njej predstavili dela množice mlajših ustvarjalcev, ki jih poznamo z ulice in drugih urbanih kontekstov, med drugim tudi naših vidih grafitarskih klanov 1107, ZEK Crew in Egotrip. In ko bodo razstavo ta petek ob 19. uri v velikem slogu zaprli, bo mogoče razstavljena dela tudi kupiti.
-
-
Čas za improvizacijo, Kinodvor, Ljubljana
Dokumentarni film Čas za improvizacijo Tine Lešničar in Janeza Stucina pod drobnogled postavi osem ustvarjalcev domače jazzovske scene. Jazz je njihova ljubezen. Tako zelo, da so se zanj pripravljeni odpraviti na konec sveta. Z njimi se potikamo na Dunaju, v Amsterdamu in New Yorku ter jih spremljamo na njihovi poti iskanja mesta v glasbi z obrobja. Nastopajo: Marko Črnčec, Kaja Draksler, Igor Lumpert, Igor Matković, Nikola Matošić, Jani Moder, Jure Pukl, Cene Resnik, Žan Tetičkovič, Vijay Iyer, Doug Hammond, Jason Moran, Damion Reid, Joe Sanders, Nasheet Waits, Reggie Workman.
-
Skice iz Amerike, galerija Vžigalica, Ljubljana
Fotografa Boštjan Puclja poznamo kot ustvarjalca, ki deluje na križišču konceptualne in klasične dokumentarne fotografije. To velja tudi za njegov zadnji avtorski projekt Skice iz Amerike, ki je pred dvema letoma nastal na poti po nostalgični cesti Route 66. Cesta, ki je v preteklosti navdihovala kultne filme in literarne klasike, je s svojimi toposi postala osrednji motiv njegovega v več sklopov razdeljenega, vendar vsebinsko povezanega projekta. Na ogled do 22. marca.
-
Nekaj daš – veliko dobiš!
Dom skupnosti v ljubljanski blokovski skupnosti Savsko naselje bo znova zaživel. Tam bo namreč od ponedeljka vsak dan odprta Knjižnica reči, v kateri si bo po vzoru klasične knjižnične izposoje mogoče izposojati najrazličnejše reči. Sodeč po odzivih ob sredini otvoritvi so Savčani, pa ne samo oni, zelo ponosni na to, kar se dogaja v soseski. Konec koncev so dobili čisto prvo slovensko izposojevalnico predmetov.
-
Jazzovski potep
V Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani bo v torek, 27. januarja, nastopil domači saksofonist, aranžer in skladatelj Lenart Krečič. Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. V jazzovskem duhu pa bodo tudi v Kinu Šiška. V sredo, 28. januarja, bodo glasbeniki, med drugim tudi Demolition Group in Dan D, s špilom podprli obolelega Boštjana Cveka, vodjo odličnega festivala Jazz Cerkno. Naslednji dan, 29. januarja, pa se bo tam zgodil dvojni koncertni večer; svetovno uveljavljena slovenska jazz glasbenika in skladatelja Zlatko Kaučič in Milko Lazar bosta najprej predstavila album Ena, nato pa navihana Kaučičeva grupacija Kombo B še novi album Hramo.
-
Iliada, Cankarjev dom, Ljubljana
Verjetno največjega gledališkega projekta sezone, krstne uprizoritve dramatizacije Homerjeve Iliade, se je lotil režiser Jernej Lorenci. Skupaj z ekipo igralcev (Jure Henigman, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Gregor Luštek, Zvezdana Novaković, Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Matej Puc, Blaž Setnikar, Janez Škof in Jernej Šugman) se sprašuje, od kod fascinacija sodobnega človeka nad tem prastarim epom, pa tudi, kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi, in ali je sploh mogoče, da se skupnost, ki ji rečemo država, ne bi utemeljevala v krvi. Predpremieri sledi premiera, ki bo 24. januarja ob 20. uri.
-
Nova umetnost in narava, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana
V atriju Narodnega muzeja Slovenije gostuje mednarodna razstava, ki obiskovalcem ponuja vpogled v prevladujočo vlogo, ki jo je v obdobju art nouveau imela narava. Ob koncu 19. stoletja, s pohodom fotografije in odkritjem mikroskopa, so nove iznajdbe močno vplivale na umetnost, tako je ta začela upodabljati znanstvene podobe, ki so bile nekoč očem nevidne. Valovite linije, ki sledijo naravi, najdemo v grafičnem in predmetnem oblikovanju, pa tudi v arhitekturi. Med domačimi predstavniki tega gibanja omenimo Jožeta Plečnika (na fotografiji je detajl »njegove« Vile Langer), ki ga je secesija zaznamovala predvsem v zgodnjem obdobju.
-
Prihajajo Bobri!
Britanski pisatelj Philip Pullman je v enem izmed intervjujev dejal: »Otroci potrebujejo umetnost, glasbo in literaturo; morajo iti v umetniške galerije, muzeje in gledališča; morajo se učiti igrati inštrumente, igrati in plesati. Vse to potrebujejo tako močno, da bi jim morala zakonodaja o človekovih pravicah to tudi zagotavljati.«
-
Wanda & Nova deViator, Stara mestna elektrarna, Ljubljana
Čaka nas tudi predstavitev nove plošče ARP 339 domačega glasbenega dvojca Wanda & Nova deViator, v katerem delujeta vsestranska umetnika Maja Delak in Luka Prinčič. Plošča je nastala na podlagi njunega kritiško dobro sprejetega prvenca z naslovom Pacification (Kamizdat, 2013), njen zvok pa sta dogradila in nadgradila še s performansom v živo. Premieri, ki se bo zgodila v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri bo sledila ponovitev v petek, 23. januarja, ob isti uri. Obeta se torej dvojni večer postapokaliptičnega elektrofunka s prepletom plesa in intermedijskih umetnosti.
-
Nič več solo, Plesni teater Ljubljana
Pred več kot dvajsetimi leti je na samospeve Gustava Mahlerja Lieder Eines Fahrenden Gesellen, na glasbo, ki jo močno preveva čustvovanje, nastala plesna predstava Solo Matjaža Fariča. Šlo je za zelo osebno izkušnjo, v katero je priznani koreograf in plesalec, kot pravi, prelil vse svoje znanje, sposobnost in občutljivost. Zdaj je Farič ta projekt skupaj s skupino plesalcev spet obudil. Skoraj leto dni so ga rekonstruirali, vadili, se o njem pogovarjali, ga razstavljali, celo uničevali ter spet vzpostavljali in vadili; vse to, da bi razumeli, na čem sloni njegovo bistvo, njegov gib. Ta spoznanja so prelili v enostavna navodila. V proces pa so vtkali tudi znanje in hotenja mlajših plesalcev, ki s svojimi pogledi celoto umeščajo v sedanjost. Dobili so čisti, abstraktni ples, ki ni več solo.
-
Homo faber, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Po jesenski predstavitvi pod okriljem bienala oblikovanja BIO bo opus velikega mojstra oblikovanja mikrofonov Marka Turka (1920–1999) na ogled še v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Gre za obogateno in razširjeno razstavo, na kateri bo mogoče videti tudi nove pridobitve in predmete iz drugih zbirk, ki so le redko na ogled javnosti. Marko Turk je za nekatere odkritje, za poznavalce pa mojster, izjemen tudi po načinu svojega dela. Vsakega od predmetov je namreč ročno izdelal sam, zanje ni imel niti načrtov niti skic, a je bil kljub temu izredno natančen pri vsakem, še tako drobnem koraku svojega delovnega procesa.
-
Mahnjeni na les
Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozd pokriva več kot polovico našega ozemlja in zaradi te naravne danosti je bila lesna industrija dolgo ena naših najpomembnejših industrijskih panog. Bila je celo nekakšna »lokomotiva razvoja«.
-
Literodrom, klub Cankarjevega doma in Menza pri koritu, Ljubljana
V produkciji Cankarjevega doma in soorganizaciji Paraliterarnega društva I.D.I.O.T. in KUD Kentaver bo v Klubu Cankarjevega doma, deloma pa tudi v Menzi pri Koritu v večernih urah od 15. do 19. januarja potekal petdnevni mednarodni festival za mapiranje literarnih praks v razvoju, ki v fokus postavlja zahodni del Balkana. Enajst gostov iz tujine, mladi avtorji, urednice, založniki in kritičarke, bodo skušali skupaj s slovenskimi kolegi osvetliti vse vidike literarne produkcije v obliki skupnih branj in debat. Cilj bo prepoznati, kaj se piše, kaj se bere in kakšni so izzivi, s katerimi se srečuje vrhunska mlada literatura.
-
Domače viže
Katarina Juvančič in Dejan Lapanja s svojo svežo ploščo Hope’s Beautiful Daughters, na kateri sodelujeta s škotskimi glasbeniki, glasbenicami in pripovedovalci ter sta jo že predstavila na turneji po Veliki Britaniji in Nemčiji, sedaj zavzemata še Slovenijo. Prvič bosta v družbi še dveh glasbenikov nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu v torek, 13. januarja, ob 21. uri, za njima pa bo na oder stopila še domača zasedba Lolita. V četrtek, 15. januarja, ob 20. uri pa ne zamudite koncerta Polone Kasal (na fotografiji), ki svoj solistični prvenec Na cesti s priredbami Tomaža Pengova tokrat postavlja na oder ljubljanskega Siti Teatra, in to skupaj z glasbenim producentom in multimedijskim umetnikom Luko Uršičem, ki ustvarja pod imenom Kalu.
-
Triptih, Cankarjev dom, Ljubljana
Plesna kompanija Kjara’s Dance Project se 9. in 10. januarja spet vrača na oder Linhartove dvorane Cankarjevega doma, tokrat s plesno predstavo Triptih. Ta odpira zanimiv vpogled v tri različne plesne interpretacije skupnega vprašanja identitete, za plesalce skozi ustvarjalni proces, za gledalce pa skozi ogled predstave. Poleg koreografije Kjare Starič Wurst bodo mladi domači in tuji plesalci zaplesali še na dela priznane slovenske plesalke in koreografinje Rosane Hribar ter izvrstnega izraelskega plesalca in koreografa Lotema Regeva.
-
20.000 dni na Zemlji, Kinodvor, Ljubljana
Na redni program Kinodvora prihaja igrani dokumentarec, ki si ga je resnično treba ogledati v kinu. 20.000 dni na Zemlji opisuje namišljeni dan v življenju znamenitega avstralskega pevca Nicka Cava, starega znanca Ljubljane, ki ga lahko v filmu spremljamo med brskanjem po osebnem arhivu, ko se spominja svojih divjih let, v pogovoru s psihoanalitikom, ko se vrača v svoje otroštvo, in v sanjskih prizorih, ko se pogovarja z nekdanjimi in sedanjimi sodelavci, denimo s kolegom Warrnom Ellisom, igralcem Rayem Winstonom, bivšim članom benda Blixo Bargeldom in pevko Kylie Minogue ...
-
Klavdij Sluban, vhodna avla Narodne galerije & Galerija Fotografija, Ljubljana
Galerija Fotografija sočasno organizira dve razstavi Klavdija Slubana, odličnega fotografa slovenskih korenin, ki živi v Franciji in ga je cenil sam Henri Cartier-Bresson. Sluban je pohodnik in tudi tokratni razstavi sta nastali na potovanjih. V obeh Sluban, ki se je več let redno vračal na Karibske otoke, kjer ga je še posebej očaral Haiti, slika protislovja, naveličanost, izčrpanost in krhkost življenja v teh od naravnih nesreč in družbenih pretresov prizadetih krajih. Razstavi v vhodni avli Narodne galerije je nadel ime Srečni dnevi na osamelem otoku, razstavi v Galeriji Fotografija pa Izgubljeni raj.
-
Flipper is a dolphine, Center in Galerija P74, Ljubljana
Umetniški tandem Veli & Amos, ki združuje slovenskega in švicarskega vizualnega umetnika mlajše generacije, je leta 2013 odmeval zaradi dokumentarnega filma Style wars 2, s katerim je obudil in aktualiziral prvi film o grafitarstvu in subkulturi hiphopa na svetu, kultni Style Wars. Dvojica pogosto ustvarja v javnem prostoru, tokrat pa se ukvarja z »resnico« o javnem prostoru, ki je sicer nikomur ne vsiljujeta, pa čeprav pogumno in brez dlake na jeziku artikulirata svoje poglede. Gre za preplet njunih mnogih dosedanjih umetniških projektov, ki se napajajo v estetiki in ikonografiji pop kulture, predvsem pa dveh, Bilboardu in Let’s Save the Whales International.
-
Ksenija Baraga, ustvarjalka pletenin
Je tekstilna umetnica in slikarka, ki svoj likovni talent že več kot trideset let preliva v najrazličnejše izdelke iz tekstila, med drugim tudi v šale in pokrivala, v katerih spleta zgodbe, tke podobe trenutka ter vanje vtiskuje oblike iz narave ali abstraktnega. S svojimi deli, s katerimi navdušuje, je sodelovala že na številnih domačih in mednarodnih razstavah unikatnega oblikovanja.
-
Slovenija ima talent
Tudi sicer eden naših najuspešnejših fotografov si je letos poleti kljub mladosti kot prvi slovenski fotograf izboril razstavo na eminentnem fotografskem festivalu v francoskem Arlesu. Predstavil se je s fotografskim projektom o življenju lovcev na severni Grenlandiji Na tankem ledu.
-
Lesorez, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana
Umetnik Ištvan Išt Huzjan se je letos v okviru razstave Prečenja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavil z delom Lesorez, v okviru katerega je v parku Tivoli posekal staro in nevarno lipo, poškodovano ob žledu, potem pa večji kos posekanega drevesa razkosal na manjše dele in jih razstavil kot skulpture. Po koncu koncu razstave je omenjene kose lesa pripravil za lesorez in zdaj grafike debel na časopisnem papirju, ki prikazujejo strukturo lesa, razstavlja v Galeriji Gregor Podnar v Ljubljani. Vsaka grafika je natisnjena v desetih izvodih in shranjena v škatli, ki jo je zasnoval umetnik, vsebuje pa tudi po dva lesena kosa, uporabljena za tisk.
-
Iliada, Cankarjev dom, Ljubljana
Krstno uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade je režiral Jernej Lorenci. Skupaj z ekipo igralcev (Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Primož Pirnat, Matej Puc, Jure Henigman, Sebastian Cavazza, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Janez Škof in Jernej Šugman) se sprašuje, od kod fascinacija sodobnega človeka nad tem prastarim epom, kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi, ali je sploh mogoče, da se skupnost, ki ji rečemo država, ne bi utemeljevala v krvi? Predpremieri sledi premiera, ki bo 24. januarja ob 20. uri.
-
A štekaššš?, Stara mestna elektrarna, Ljubljana
Vsestranska umetnika Barbara Kapelj Osredkar in Damir Avdić, glasbenik, pesnik in performer, ki je k nam prišel iz Bosne, a smo ga že zdavnaj vzeli za svojega, sta se lotila skupnega projekta A štekaššš?. Pri oblikovanju predstave, v kateri tudi nastopata, izhajata iz lastnih izkušenj; tudi Kapljeva je v zadnjih enajstih letih migrirala, in to kar trikrat. V predstavi razmišljata o tem, kje so obljubljene dežele, kjer se cedita med in mleko, kakšna je resnica o njih, kaj vse počnejo umetniki, da preživijo, in kakšna je percepcija umetnika migranta ...
-
Glengarry Glen Ross, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
Zabavne in neverjetno aktualne igre o neizprosnem svetu nepremičninskih agencij, v katerem so etična načela povsem nepomembna, se je po predlogi besedila enega najboljših sodobnih ameriških avtorjev Davida Mameta lotil režiser Vito Taufer. V predstavi natančni, inteligentni, ostri, včasih vulgarni dialogi, polni nenadnih in nepredvidenih preobratov, gledalca iz sveta realizma povlečejo v čisto mametovsko poezijo jezika. Prva ponovitev bo dan po premieri, v sredo, 17. decembra, ob 20. uri.
-
Strictly Analog, Poligon, Ljubljana
V družbi domačih in tujih vizualnih ustvarjalcev bomo lahko v soboto, 13. decembra, obujali spomine na stare analogne tehnologije. Borut Kumperščak in Vesna Krebs, ki vlogo gramofona na domiseln način spreobrača v vir za ustvarjanje vizualnega materiala, bosta denimo pospremila nastop avstrijskega disko-nojz producenta Gernota Tutnerja. Vizualne intervencije Leje Bradašević in Kaje Kisilak bodo zaživele ob domačem elektronskem triu Niplodok. Avstrijski vizualni umetniški studio OchoReSotto bo pospremil nastop eksperimentalnega dua Regolith. Celostni avdiovizualni nastop, v okviru katerega z uporabo laserja uničujeta forme iz leda in drugih vsakdanjih materialov, pa sta pripravila Tilen Sepič in Luka Bernetič.
-
Gledališče pisem, Jakopičeva galerija, Ljubljana
Na premieri in treh ponovitvah bo med 13. in 16. decembrom uprizorjen tretji del avtorske trilogije Source Image Barbare Novakovič Kolenc. Gledališče pisem temelji na dramskem besedilu Za rep ujeta želja (Le Désir attrapé par la queue), ki ga je leta 1941 v Parizu napisal Pablo Picasso. V njem nastopajo sadje, zelenjava, tišina, gledališka zavesa in tesnoba. »V uprizoritvi pa nas tudi zebe in smo lačni,« pravi Novakovičeva. Performerji: Ivan Peternelj, Petra Govc, Sanja Nešković Peršin in Mateja Rebolj. 8. januarja ob 19. uri pa se tam ob 20-letnici delovanja Gledališča Muzeum odpira tudi razstava Gubanje časa.
-
Korajža velja
Sloviti knjižni uspešnici, otroški slikanici Zverjasec in njegovo nadaljevanje Zverjašček angleške pesnice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axela Schefflerja, sta med otroki pravi hit. Prevedeni sta v številne tuje jezike, tudi v slovenščino. Slovenska prevoda tega mednarodnega založniškega fenomena sta delo pesnika, prozaista in esejista Milana Dekleve. Prav on je poskrbel tudi za dramatizacijo besedila in upesnitve v lutkovni predstavi Zverjasec, režijskem delu Jake Ivanca, ki si ga je na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana v zadnjem letu in pol ogledalo že več kot 20.000 obiskovalcev. Zgodba o Zverjascu je torej tudi v lutkovni formi postala prava uspešnica.
